Božena Glavak se je rodila v Čakovcu. Petje je študirala na ljubljanski Akademiji za glasbo. Leta 1952 je postala članica ljubljanskega opernega zbora in leta 1955 operna solistka. Zatem je postala prvakinja, na odru ljubljanske Opere pa je pela tudi še po upokojitvi leta 1983.
Slovensko komorno glasbeno gledališče ji je leta 2020 podelilo nagrado Sama Smerkolja, edino slovensko nagrado za operne pevce. Kot so zapisali v utemeljitvi, je Božena Glavak je s svojimi vrhunskimi umetniškimi poustvaritvami in s svojim celotnim življenjskim opusom trajno obogatila slovensko operno in glasbeno zakladnico ter tudi mednarodni operni prostor.
Na svoji več kot 50-letni profesionalni umetniški poti je z okrog 2600 nastopi poustvarila več 90 glavnih in nosilnih ter okoli 30 stranskih oziroma manjših opernih vlog. Predstavila se je tudi v mnogih oratorijih in samospevih. Obvladovala je najzahtevnejše mezzosopranske vloge in s svojim prodornim in izraznim glasom izjemnega tonskega obsega navduševala tako občinstvo kot kritike.
Veliko je nastopala tudi v tujini, in sicer po nekdanji Jugoslaviji, v Italiji, Franciji, Nemčiji, Avstriji, na Nizozemskem, v Luksemburgu, Belgiji, Švici, na Češkem in Slovaškem, v Rusiji in Ukrajini.
Prvi hrvaški predsednik Franjo Tuđman jo je leta 1998 odlikoval z redom Danice hrvatske z likom Marka Marulića za zasluge na področju kulture. Prvi slovenski predsednik Milan Kučan pa jo je leta 2000 odlikoval s častnim znakom svobode za življenjsko delo na področju operne poustvarjalnosti.
Umrla je 11. novembra v varaždinski bolnišnici.