Prva premiera je že ta teden, Severni sij. Erdman. v režiji Primoža Ekarta, v sodelovanju z Imaginarnim, zavodom za kulturno dejavnost. Kot so zapisali v LGL, gre za odrsko adaptacijo romana Draga Jančarja Severni sij iz leta 1984 v intermedijski site-specific uprizoritvi, ki se vpenja v zapuščeno industrijsko okolje Palače Cukrarna. Marca bo sledila razširjena postavitev uprizoritve v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma z naslovom Severni sij. Marjetica.
V okviru evropskega projekta Mapping v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Klajpeda iz Litve nastaja predstava Tunel. Tretja v ciklu predstav Mihe Goloba, ki raziskujejo snovno gledališče znotraj ustvarjalnih igrišč, tokrat močne podobe asociativnih in simbolnih vrednosti ustvarja ter umešča znotraj poligona svetlobe in teme ter s tem razprostira vprašanja strahu in poguma.
V okviru evropskega projekta Connect Up v režiji Varje Hrvatin nastaja interaktivni intermedijski eksperiment Da te ni sram. Hrbtenica uprizoritve je zasnovana kot novo (fiktivno) družbeno omrežje, v katero gledalci vstopajo sočasno z vstopom na predstavo. Predstava se bo istočasno odvijala na treh prizoriščih gledališča in je bila zasnovana na predhodnem režiserkinem raziskovanju sramu z mladostniki znotraj Gledališkega laboratorija LGL.
Izginjajoči svet v režiji Tina Grabnarja je dekonstrukcija ekološkega dokumentarca, ki nastaja v sodelovanju z Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani. Predstava se z raziskovanjem povsem nove animirane forme aktualne okoljske problematike dotakne skozi perspektivno rastlin. Obstoj določenih ogroženih vrst, ki vplivajo na propad posameznih habitatov, bo ohranjala kot privid hologramske resničnosti s pomočjo tehnike ustvarjanja gledališke iluzije. Z njihovim ugledališčenjem bo skušala povečati občutljivost mladih gledalcev in v njih prebuditi odgovornost do narave.
Zadnja premiera v letu 2022 bo obogatila lutkotečni milje LGL. Žogici Marogici iz leta 1955 in Sapramiški iz 1986 se v postavitvi Braneta Vižintina pridružuje osvežitev Male čarovnice Otfrieda Preusslerja iz leta 1976. Marionetna predstava se bo zgodila 55 let po tem, ko jo je v gledališču režiral in zasnoval Jože Pengov. Delo, prežeto s folklornimi elementi, ki se prepletajo s humornimi dialogi, odpira vprašanja o dobroti, njeni pomembnosti in pomenu. Na slednja se bo naslanjala tudi ustvarjalna ekipa, ki bo posegla v referenčni bazen te kanonske uprizoritve in ustvarila lutkovno predstavo za sodobnega gledalca.
V spomladanskem času bo na vrsti premiera fantazijskega prvenca pripovedovalke Špele Frlic Bleščivka, ki je leta 2021 izšel pri Mladinski knjigi. Predstavo bo režirala Maruša Kink.
Igralka Maja Kunšič pripravlja lutkovni asemblaž z naslovom Palčica, ki z elementi papirnatega gledališča in njenih animiranih avtorskih kolažev oživlja motive ene najtankočutnejših Andersenovih pravljic.
Italijanski režiser Mateo Spiazzi pa bo skozi prizmo trenutnih vojnih razmer na evropskem ozemlju v tehniki predmetnega gledališča v predstavi Macbeth po motivih Williama Shakespearea preizpraševal aktualna vprašanja moči skozi uporabo sredstev zlorabe in nasilja.
Naštetim se bosta pridružili še 410 km Filipa Mramorja in Razmetana soba Klemena Kovačiča znotraj osveženega programa BiTeater, programske sheme, ki mladim avtorjem omogoča prvo profesionalno avtorsko snovanje in raziskovanje znotraj širokega polja sodobne lutkovne umetnosti.