"Šest desetletij kulture in literature, šest desetletij kakovostnega izbora resne glasbe in jazza, šest desetletij igranega progama in bogatenja nacionalnega arhiva", so ob jubileju Programa Ars, ki je skozi čas postal nepogrešljiva kulturno-umetniška institucija, ki si je zagotovila pomembno mesto v kulturni in medijski krajini, zapisali pri RTV Slovenija.
Kulturno-umetniški program Radia Slovenija je začel oddajati jeseni leta 1963 kot 2. program Radia Ljubljana. Njegov prvi urednik je bil muzikolog Borut Loparnik. Leta 1969 so program preimenovali v 3. program Radia Ljubljana. Program je sprva oddajal štiri ure na dan, nato pet, od leta 1978 pa devet ur. Leta 1998 je program z uvedbo Evropskega klasičnega nokturna v nočnem času prešel na 24-urno predvajanje.
Od leta 2007 Program Ars sestavljajo uredništva za resno glasbo, za kulturo in uredništvo igranega programa, ki se jim je leta 2014 pridružilo še uredništvo za religije in verstva.
Danes je naloga Arsa posredovanje umetniških vsebin s posebnim poudarkom na slovenskem umetniškem ustvarjanju in poustvarjanju ter obveščanje o dogajanju v kulturi doma in na tujem, snemanje slovenskih glasbenih del in izvedb slovenskih glasbenih poustvarjalcev s področja resne glasbe in jazza, snemanje slovenske umetniške besede in produkcija slovenske radijske igre ter ustvarjanje nacionalnega arhiva vseh zvrsti umetniške radiofonije, so zapisali na RTV Slovenija.
Program Ars redko ljubezen na prvi pogled, večkrat resen življenjski sopotnik
"Program Ars ni ljubezen na prvi pogled, utegne pa postati zveza za vse življenje," je povedala odgovorna urednica Programa Ars Ingrid Kovač Brus in kot temelje njihovega dela navedla "kakovost, ob odprtosti za najrazličnejša mnenja in absolutni skrbi za najvišjo raven govorjenega jezika".
Novinarji, uredniki, režiserji imajo, tako kot njihovi predhodniki, široko razprostrte mreže sodelavcev doma in v tujini, med glasbeniki, pisatelji, pesniki, kritiki, esejisti, igralci, režiserji, s katerimi sodelujejo pri pripravi programa, "ki vsako jutro prebuja z glasbo in Liričnim utrinkom, poezijo, s katero vstopimo v dan," je pojasnila odgovorna urednica.
Sledi vrsta specializiranih oddaj, glasbenih - od jazzovskih, Oddaljenih zvočnih svetov, do zborovskih, opernih, komornih - kritiških, okroglih miz, pogovorov do večernih neposrednih prenosov iz Slovenske filharmonije, mariborske opere, Brežic ali Radovljice, Bayreutha ali New Yorka. Do obveznega Literarnega nokturna z izborom poezije ali proze vsak večer ob 23. uri ali pri poslušalcih izjemno priljubljenih radijskih iger vseh žanrov. Za tiste, ki ponoči ne spijo, od polnoči dalje prenašajo skupen evropski nočni program - Evropski klasični nokturno, je naštela sogovornica. Dodala je, da je štiri ure glasbe, kot vse drugo, že nekaj časa na voljo tudi na spletu.
Ars, ki je bil pred 60 leti le nekajurni del Drugega programa Radia Ljubljana, je z vsakim letom rasel. "Ne glede na vse spremembe medijskega prostora mislim, da se za vsako državo spodobi, da ima v svojem radijskem naboru program, ki domačim poslušalcem ponuja kurirane umetniške vsebine in hkrati skrbi tudi za to, da slovenske, predvsem glasbene ustvarjalce, prek EBU izmenjav in povezav predstavlja vsem sorodnim evropskim radijskim postajam", je poudarila Ingrid Kovač Brus.
Ekipo Programa Ars sestavljajo številni ugledni novinarji in uredniki, številni med njimi so tudi sami ustvarjalci, "in posebno razpoloženje, radovednost vedno privabljata nove zanimive in pametne mlade ljudi, ki si želijo postali del tega tima; svoj čar ima seveda tudi radio, ki ni nikoli nehal biti skrivnostna škatlica, iz katere prihajajo glasovi", je prepričana urednica.
"In vedno je bilo tako - če pogledamo najbrž najstarejšo oddajo Radia Slovenija - oddajo Gremo v kino - leta 1946 si jo je zamislila Kristina Brenk, potem so o filmih pisali Veno Taufer, Branko Šömen, Viktor Konjar, Neva Mužič in mnogi drugi," je naštela urednica. Ob tem je spomnila, da je sinonim za oddajo še vedno prevajalka in urednica Rapa Šuklje, ki jo je že sredi 80. let v urednikovanje predala Marjanu Strojanu.
Program Ars posluša na desettisoče Slovencev
Program Ars po eni izmed zadnjih raziskav tedensko posluša 33.000 poslušalcev, po drugi pa več kot 70.000. Med njimi je več moških kot žensk, presenetljivo veliko je mladih. Vsem je skupno to, da cenijo kuriran program, ki si vzame čas za goste, za razprave, za glasbo in da ne hiti. Prav čas je po besedah Ingrid Kovač Brus danes velik privilegij, "ki ga cenimo eni in drugi, ustvarjalci programa in naši poslušalci".
Bogat program ob jubileju bo ovenčan s koncertom v Cankarjevem domu
Program Ars bo jubilejno leto obeležil z bogatim in pestrim naborom dogodkov, izšel bo zbornik Ars 60, vrhunec praznovanja pa bo slavnostni koncert, ki bo 14. septembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
Ustvarjalci Programa Ars so jubilej obeležili s pripravo zbornika Ars 60, študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje pa so se odzvali na natečaj o posebnem pomenu Programa Ars z 18 idejnimi rešitvami. Med njimi jih je žirija za razstavo izbrala 11. Prva dva predloga bosta natisnjena v manjši nakladi kot priložnostno darilo. Odprtje razstave Ars 60 in razglasitev zmagovalcev bo 11. septembra.
Dva dni pozneje v Cankarjevem domu pripravljajo literarni večer z naslovom Ljubezen nam je vsem v pogubo. Priredbo povesti Ivana Tavčarja V Zali je pripravila dramaturginja Tatjana Doma, pod režijo večera se podpisuje Alen Jelen. V četrtek, 14. septembra, pa napovedujejo praznično podelitev 32. lastovke za najboljšo kratko zgodbo.
Osrednji dogodek praznovanja bo koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija s šefom dirigentom Rossenom Milanovom in pod častnim pokroviteljstvom predsednice države Nataše Pirc Musar. Koncertu bo sledilo še nekaj drugih glasbenih ter drugih dogodkov, s katerimi bodo obeležili 60-letnico Programa Ars.