Zelo nas je razžalostilo, da je umrl Andrej Nahtigal, naš dolgoletni in predani član, vrhunski igralec, član ljubljanske Drame in nagrajenec Združenja dramskih umetnikov Slovenije z odličjem Marije Vere za življenjsko delo.
Ko je leta 2012 radosten, a z zadržanim ponosom in njemu lastno skromnostjo prejel to nagrado, smo se veselili z njim, o njegovem umetniškem opusu pa napisali: »…Njegove vloge so vedno zanimive, lucidne, izvirne, pogosto obogatene s specifičnim osebnim humorjem, ki z leti čedalje bolj izraža tudi modrost in globlje poznavanje življenja.«
Koliko različnih vlog je odigral, vse tako prepričljivo, človeško čisto, s tistim sijem, ki je dan samo posebnim ljudem velike človeške in umetniške občutljivosti. V tolažbo nam je, da tega posebnega, samo Andreju lastnega sija ne moreta odvzeti niti smrt, niti čas.
Vsi, ki smo imeli srečo, da smo z njim igrali, vemo, da je bil odru, filmu, televiziji in radiu enako predan kot v mladosti smučarskim poletom, ko je bil v elitni reprezentanci smučarskih skakalcev. Nebo ga je vedno navdihovalo, rad ga je imel. Ga je zato nebo vzelo k sebi prav na dan, ko se začenjajo poleti v Planici?
Rad je letel, rad se je strastno vrgel v igranje, kot bi vedno znova, z istim žarom poletel v neznano, v tisti neulovljivi trenutek v zraku, na odru ...
Danes je 21.marec, svetovni dan poezije. Najbrž ga je pesem poklicala k sebi, da se mu na samem zahvali za vso ljubezen, ki jo je gojil do nje s svojimi izjemnimi interpretacijami umetniške besede …
Lêti, naš prijatelj, umetnik, blaga duša, lêti!
Saša Pavček
v imenu članic in članov ZDUS-a