Osnutek krovnega zakona v kulturi ZUJIK sprožil val nezadovoljstva

Jedrt Jež Furlan iz Mreže sodobnega plesa je spomnila, da so kulturniki že ob prejšnjem osnutku ZUJIK iz leta 2011, ki ga je v medresorsko obravnavo spravila nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca, podali mnenja in analize o dokumentu, ki nato ni bil sprejet. Novi osnutek, ki ga je v obravnavo dalo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZKŠ), pa v najmanj 80 odstotkih ponavlja predlog izpred dveh let, kar je bilo že tedaj povedano s strani stroke, pa po večini ni bilo upoštevano.

"Osnutek predloga novele ZUJIK ohranja stare težave in jim daje nove poudarke. Vmes sta udarili nova uredba in nov davčni red, ki siromašita. Korak nazaj. Kar velja za pomembnejše segmente osnutka. Slednji je prepoznan tudi v vse večji akumulaciji politične moči," opozarja Jež Furlanova.

Po opozorilih društva Asociacija je iz osnutka novele izpadlo urejanje položaja nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi. Pripravljavci zakona tudi na tej točki niso upoštevali predlogov sprememb, ki so jih predlagali člani projektnih skupin, ki z namero urejanja področja delujeta pod okriljem MIZKŠ. Med drugim gre za predlog, ki ureja pravice do plačila prispevka za socialno zavarovanje samozaposlenih v kulturi.

V Asociaciji se jim zdi sporno tudi, da si ministrstvo v krovnem zakonu zagotavlja pravico do ustavitve že objavljenih javnih pozivov in razpisov. Spomnili so, da je z lansko ustavitvijo razpisov ministrstvo povzročilo veliko škode številnim samozaposlenim in nevladnim organizacijam. Po mnenju Jež Furlanove pa ta novost v osnutku kaže na to, "da razpisi, ki jih je minister lani ukinil, niso imeli zakonskega kritja".

Osnutek pod vprašaj postavlja tudi vlogo strokovnih komisij. O vpisu v razvid samozaposlenih se minister odloča sam, pri pravici do plačevanja prispevkov pa se posvetuje s komisijo. Prav tako pa je mnenje komisije tisto, ki je po dvakratni zaporedni slabi oceni odločujoče pri razrešitvi direktorja javnega zavoda. V osnutku pa ni jasno navedeno, kaj naj bi ta slaba ocena sploh bila.

Položaj samozaposlenih v kulturi bi po osnutku med drugim urejala uvedba tarifnikov, ki bi uvajali minimalne cene za plačilo dela samozaposlenih v kulturi. S tem naj bi preprečili neizplačevanje oziroma izredno nizka plačila za delo samozaposlenih. Kot je pojasnil predsednik Asociacije Andrej Srakar, "gre za ukrep, ki se sliši zelo lepo", dejansko pa bi bilo treba napraviti izračune in razmisliti o tem, kaj resnično prinaša. Na Društvu gledaliških režiserjev se bojijo, da bodo tarifniki tako "absurdno nizki", da bodo izgubili pomen ali pa celo ukinili nevladno produkcijo.

Predstavnik samozaposlenih pri glavnem odboru sindikata Glosa Denis Miklavčič glede urejanja statusa samozaposlenih dodaja, da kulturniki že od leta 1997 opozarjajo na prekvalifikacijo samozaposlenih iz delodajalcev v delojemalce oziroma delavce. Sam bo glede tega predlagal dopolnilo osnutka, saj meni, da je po uvedbi novih davčnih predpisov sprememba statusa iz delodajalskega v delojemalski še bolj potrebna.

V ospredju osnutka novele ZUJIK je posodobitev javnega sektorja na področju kulture. Pri predlaganih spremembah se zdi predstavniku samozaposlenih pri glavnem odboru sindikata Glosa Denisu Miklavčiču najbolj problematična uvedba ustanoviteljskih pravic za glavnega financerja, ki ima pravico imenovanja članov sveta zavoda, kar pomeni, da skupaj z ustanoviteljem imenujeta večino članov. "Tako ima politika, ki dejansko izvaja vlogo ustanovitelja in financerja, neposreden vpliv na nadziranje in vodenje ustanov," je zapisal.

Tudi v Združenju dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) so v svojih pripombah zapisali, da se bralec osnutka "ne more znebiti vtisa, da si država oziroma sestavljavec zakona z njim želi predvsem povečati nadzor nad umetnostjo, hkrati pa se znebiti lastne odgovornosti za ohranjanje njene vrhunskosti". Dodajajo, da se z osnutkom ustvarja podlaga za privatizacijo slovenskih javnih zavodov v kulturi, omogoča oziroma celo spodbuja se njihovo komercializacijo ter skuša kulturnike in umetnike čim bolj podrediti moči kapitala in politike.

Doslej sta bila z raznimi ukrepi v kulturi najbolj prizadeti področji literature in filma, z osnutkom novele ZUJIK pa so po mnenju mnogih tokrat najbolj na udaru gledališča in pa glasbena dejavnost. V ZDUS so ob branju osnutka ugotovili, da ta "s svojo vsebino in dikcijo ubija kreativnost". Dodajajo, da osnutek, ki ga v celoti zavračajo, prinaša še nekaj hujšega - to, da umetnost in kultura ne bosta več dosegljivi širokemu krogu občinstva, temveč samo tako imenovani eliti.

Poleg tega naj bi osnutek ustvarjalce postavljal v bistveno slabši položaj glede na ostale zaposlene v javnem sektorju. V primeru, da ne bi bil polno zaposlen, bi igralec lahko dobil za 20 odstotkov nižjo plačo, matična ustanova pa bi ga v primeru prenizke zaposlenosti lahko tudi "posodila" drugi ustanovi. Na Svizu so ugotovili, da naj bi ZUJIK v več določilih kršil zakon o delovnih razmerjih.

V Društvu gledaliških režiserjev prav tako poudarjajo, da v osnutku omenjena "fleksibilizacija zaposlenih" manjša njihove že pridobljene pravice. Uvajajo se tudi preizkusi psiho-fizičnih sposobnosti, ki jih na društvu označujejo kot "neživljenjske", lahko pa postanejo birokratska obveza ali pa celo "poligon za mobing". Glede "posojanja" ustvarjalcev enega zavoda drugemu pa so zapisali, da osnutek namesto spodbujanja k premišljenim odločitvam o delu izven matičnih zavodov, na primer z omejitvijo števila in zahtevnosti zunanjih projektov, ustvarjalce le omejuje "s prepovedno in birokratsko dikcijo".

Izvršni odbor Sviz Orkester Slovenske filharmonije prav tako meni, "da se težnja po državnem, beri političnem, obvladovanju področja kulture, ki ga je vpeljal že ZUJIK iz leta 2002, z novim predlogom še povečuje". To po njihovih besedah nakazuje omejitev predstavnikov zaposlenih na zgolj enega člana v svetu zavoda ter ukinjanje strokovnih svetov, v katerih so imeli do sedaj zaposleni vsaj nekaj besede pri odločanju o umetniških zadevah in razvoju orkestra in zbora.

"Tako imenovana avtonomija javnih zavodov, o kateri je govora v osnutku zakona, je torej načeta že s političnim diktatom v zvezi s kadrovanjem v upravljavskih strukturah, dokončno pa spodkopana v kadrovskem delu zakona, ki zaposlene postavlja v sužnjelastniški odnos ter omogoča zunanje posege v izbiro kadrovanja v umetniških ansamblih," pojasnjujejo v Slovenski filharmoniji.

V Društvu oblikovalcev Slovenije (DOS) opozarjajo na opredelitev naziva "priznani ustvarjalec", ki naj bi ga posameznik dobil na podlagi svojih dosežkov. Naziv naj bi bil začasne narave in bi ga ustvarjalec lahko pridobil za pet let. V DOS menijo, da nobenemu ustvarjalcu ni v interesu nazadovanje v svojem poklicu. Do tega pa lahko privedejo okoliščine, v katerih deluje, ali pa višja sila. Ob taki opredelitvi se pojavlja tudi vprašanje, kako je lahko nek ustvarjalec priznan zgolj za določeno obdobje.

Kot pozitivna pa je bila v osnutku omenjena neposredna podpora projektom s strani evropskih institucij. S tem mehanizmom se bo slovenske prijavitelje spodbudilo k črpanju evropskih sredstev in olajšalo izvajanje projektov tistim, ki to že počnejo, brez dodatnega administrativnega bremena, so pojasnili v društvu Asociacija.