Z današnjim dnem se začenja druga faza Ksevta, je na včerajšnji novinarski konferenci poudaril Živadinov. Po njegovih besedah bo Ksevt v Ljubljani - istoimenski zavod v Vitanju se je letos, kot je znano, preoblikoval v ustanovo državnega pomena - deloval v različnih kulturnih in umetniških institucijah, kjer bo "branil pozicijo kozmifikacije umetnosti in kulturalizacije vesolja", ker je to povezano s postgravitacijsko umetnostjo, ki jo zastopa skupaj z Dunjo Zupančič in Miho Turšičem. Med drugim bo deloval v prostoru OSMO/ZA, konzorciju treh skupin, v katerem bodo združevali umetnost, znanost, kulturo in tehnologijo.
Novinarsko konferenco je Živadinov sklical, da bi spomnil na bližajočo se 125-letnico rojstva slovenskega raketnega inženirja Hermana Potočnika Noordunga (1892-1929), pionirja raketne znanosti, ki je raziskoval težave bivanja v vakuumu, potovanje v vesolje in izdelal načrt geostacionarne vesoljske postaje. Njegova knjiga Problem vožnje po vesolju je leta 1928 izšla v Berlinu, leto kasneje prvič v angleškem prevodu, leta 1935 pa je doživela še delen ruski prevod.
Ob raziskovanju dela pionirja kozmonavtike in njegovem vplivu na umetnost so v korespondenci z Muzejem in knjižnico Nikolaja Fjodorova v Moskvi pred kakšnim mesecem naleteli na izjemno odkritje. Na temo odnosa med kozmizmom in rusko avantgardo so v opusu umetnika Aleksandra Labasa (1900-1983) odkrili sliko Pot na mesec iz leta 1935, ki se po Živadinovih besedah kot najzgodnejše umetniško delo doslej neposredno nanaša na Potočnikovo geostacionarno postajo.
Akvarel je naslikal umetnik, ki se je navdihoval pri Henriju Matissu in francoskih fauvistih, v svet umetnosti pa je vstopil z Metodo, eno od skupin razvpite ruske avantgarde. Njegovo delo je kompozicijsko primerljivo s sliko geostacionarne postaje na naslovnici Potočnikove knjige.
Kot je povedal Živadinov, si želijo, da bi umetniško delo, ki ga hranijo v depoju Tretjakovske galerije, nekoč lahko pokazali javnosti, prav tako Potočnikovo knjigo v izvirniku. Njegova hipoteza pa je tudi, da je bila nekoliko modificirana Potočnikova skica geostacionarne postaje uporabljena tudi za naslovnico ameriške znanstvenofantastične revije Science Wonder Stories leta 1929, medtem ko je bila za širšo javnost njegova geostacionarna postaja prvič posneta v znanstvenofantastičnem filmu Stanleyja Kubricka 2001: Vesoljska odiseja leta 1968.
Potočnik je vplival na ameriški in sovjetski vesoljski program, zakaj ne bi tudi širše, se sprašuje Živadinov. Aprila prihodnje leto bodo tako spomnili na pol stoletja od uradne premiere filma v Washingtonu, razkrili pa so tudi že preostali program Ksevta, ki bo med drugim zajemal tretjo slovensko vesoljsko akademijo skupaj s simpozijem ter gostovanje dveh junakov iz Zvezdnega mesta - Viktorja Rena, ki je usposabljal večino ruskih kozmonavtov, in njegovega učenca Anatolija Solovjova.