"Predstava odpre tako vprašanje sovražnega govora kot vprašanje odnosa do kulture in umetnosti. Ali se lahko neskončno in brez kakršnih koli zadržkov izživljamo nad katerim koli slovenskim državljanom," je pred nocojšnjo premiero povedal eden od ustvarjalcev uprizoritve Janez Janša.

Osnovna kolegialnost in etična dolžnost sta jim narekovala o tem spregovoriti, je poudaril. S predstavo se namreč postavljajo na stran letošnjih nagrajencev Prešernovega sklada, na račun katerih se je v nekaterih medijih in spletnih omrežjih pojavila vrsta žaljivih objav, največ javnega blatenja in sovražnega govora pa sta bili deležni dramatičarka Simona Semenič in intermedijska umetnica Maja Smrekar.

Kot je pojasnil Janša, predstava temelji na popolnoma resničnih citatih s spletnih omrežij, ki so bili sovražno nastrojeni proti umetnosti in kulturi. Ker se komentatorjev ne pozna oz. se jih večina skriva za anonimnostjo, tudi v predstavi igralcev ne bo videti, živo telo, kot je dejal Janša, bo le eno.

Predstava po Janševih besedah tako tudi raziskuje vprašanje, kako anonimna javnost ustvarja paralelno realnost. "Največji problem, ki smo mu priča danes, je, da nimamo več javnosti v tem smislu, da je to prostor argumentiranega soočenja mnenj, stališč o določeni zadevi. Ampak dejansko imamo vnaprej ustvarjene sodbe in stereotipe, ki jih dobivamo servirane v obliki sovražnega govora," je opozoril.

Predstavo, v kateri glavno vlogo zavzema zvočni ambient, so poleg Janše ustvarili še Urška Brodar, Daša Doberšek, Tina Dobnik, Iztok Drabik Jug, Alja Kapun, Uroš Kaurin, Matevž Kolenc, Mato Marinček, Katarina Stegnar, Nika Švab, Vito Weis in Gregor Zorc.