Dramatik in igralec se s krstno uprizoritvijo Vehikla po štirih desetletjih sodelovanja z ljubljansko Dramo od nje poslavlja, odslej se bo posvečal le profesuri na AGRFT. Režiser Zvone Šedlbauer je na novinarski konferenci poudaril izjemno zapletenost besedila.
Šedlbauer je povedal, da je pri študiju besedila zaradi njegove zapletenosti pogosto iskali pomoč pri avtorju. Po vsebinskem zalogaju se je režiser lotil oblikovne plati zgodbe, ki se iz dialoga z "deja vu" prvinami spremeni v poezijo in neumeščena dialoška sredstva.
Besedilo je sestavljeno iz dveh ločenih delov. Dramaturginja Vilma Štritof je prvi del opisala kot niz trivialnih peripetij treh smučarjev, ki jih nevarnost snežnega plazu prižene v zavetje k samotarju, izumiteljskemu semi-znanstveniku Tesnikarju, ki preučuje kozmos.
Liki smučarjev, ki jih bodo upodobili Saša Pavček, Iva Babič in Rok Vihar, brez trdnih vrednot in s porušenimi osebnimi odnosi predstavljajo diametralno nasprotje Tesnikarjevemu svetu. Njegov pogled na svet in človeštvo je jasen, trdno vpet v okolje ter v njegove temeljne resnice. Kot je opazila dramaturginja, se v drami poraja teološko vprašanje, saj želi samovzgojeni znanstvenik Tesnikar najti smisel in bistvo vsega bivajočega in obstoječega. Kasneje Tesnikar pojasni, da je bistvo njegovega odnosa z Bogom v tem, da tudi on sam ljubi sočloveka v vsej njegovi bedi, kot naj bi ga ljubil Bog - Stvarnik.
V drugem delu drame se iste osebe, Sandra, Lidija, Aleš in Tesnikar, znajdejo v štirih različnih obdobjih in situacijah iz preteklosti. Leta 1860 se vsi štirje del družinskega obračuna v Brkinih, leta 1917 sta Tesnikar in Aleš vojaka v kaverni na Soški fronti. Lidija in Sandra postaneta leta 1929 sestri na seniku med Poljanskimi hribi, v letu 1955 pa Alešu, pesniku brez roke, kljubuje Lidijin lik Dvomljivke. Scenografijo je po avtorjevi zamisli gnezda naredila Ana Rahela Klopčič, kostume pa je oblikovala Jerneja Jambrek.
Na vprašanje, ali je drama Vehikel avtobiografskega značaja, je avtor Muck odvrnil, da se sam najbolj vidi kot Tesnikar, ki je želel dojeti bistvo vsega, kar obstaja. Vehikel pomeni gonilo ali povzročitelja premika. Že naslov sluti in napove potovanje v preteklost, ki ga v drami sproži plaz. Avtor meni, da s tem ostaja odprto vprašanje tragedije in katarze obenem. Za glavno vodilo mu je služila trditev Wernerja Heisenberga: atomi so sestavni del opazovalnih položajev.
Režiser: Zvone Šedlbauer
Dramaturginja: Vilma Štritof
Scenografinja: Ana Rahela Klopčič
Kostumografinja: Jerneja Jambrek
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Lektorica: Barbara Korun
Oblikovalec luči: Milan Podlogar
Oblikovalka zvoka: Sonja Strenar
Glas: Ivan Lotrič
Igrajo: Marko Okorn, Saša Pavček, Iva Babić in Rok Vihar
Premiera: v petek, 9. april 2010 ob 20.00 uri