Gledališče Glej je januarja letos pričelo s programom Glej, rezident, s katerim je najstarejše še delujoče slovensko eksperimentalno gledališče še pod vodstvom bivšega umetniškega vodje in režiserja Marka Bulca želelo gledališki prostor odpreti mladim ustvarjalcem, ki bi enoletno rezidentsko obdobje posvetili razvijanju procesnega dela. V okviru pogovora, ki ga je Glej organiziral z namenom refleksije in razmisleka o celoletni rezidenci, so tako poleg Bulca spregovorili tudi letošnji rezidenti G-Fart, in sicer Zala Sajko, Nina Šorak, Eva Kokalj ter Aleš Zorec. Slednji so skupaj z ostalimi mladimi gledališkimi ustvarjalci tvorili skupino, ki je v Gleju v obdobju enega leta uprizorilo osem različnih predstav (zadnje dejanje rezidence predstavlja premiera predstave Kaj dobim, če svetu dodam modrino?, ki je bila v Gleju uprizorjena v soboto, 14. decembra).

Gledališče Glej je, kot je na pogovoru skupaj z rezidenti razložil Bulc, razvilo program Glej, rezident kot odziv na dogajanje na gledališko dinamiko, ki je v preteklih letih zaznamovala prostor ustvarjanja teatra. Tako kot le redka gledališča odpirajo prostor mladim ustvarjalcem, je odpiranje prostora in vsebinskega prostora v obliki rezidence v slovenskem prostoru izjemna redkost. Ustvarjalci tako dobijo možnost preizkušanja različnih smeri, estetik, režijskih in drugačnih izzivov, ki jih predstavljajo sproti oziroma v obliki predstav.

Prvo dejanje programa je tako pomenil vstop umetniškega kolektiva G-Fart, katerega člani so pred tremi leti pričeli sodelovati v okvirju gledališkega seminarja na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, kjer so se združili tako študentje akademije kot tudi drugih fakultete. Svoje umetniško sodelovanje so v obliki rezidenčnega programa prenesli tudi v Gledališče Glej, kjer so bili obiskovalci pričam različnim oblikam uprizoritvenih umetnosti: premier in anti-premier, kabaretov in predstav.

Po besedah vseh sodelujočih na okrogli mizi je rezidenca pomenila izvrstno platformo, znotraj katere so lahko mladi ustvarjalci preizkušali vsebine, ki jih v drugih prostorih nikakor ne bi mogli. Tako so med drugim ustvarjalci prvih kabaretov iz serije Kabare Kurac gledališče dobesedno zasedli ter nekaj dni v njem tudi živeli, spali ter ustvarjali, s čimer se je prvotna ideja o rezidenci kot prostoru procesnega ustvarjanja tudi realizirana.

Celoletno ustvarjanje z osmimi predstavami so pozitivno sprejeli tako gledalci kot tudi kritiška javnost, ki se je tako na program kot tudi vsebine odzvala z odobravanjem ter konstruktivnimi kritikami. Kakovost dela različnih avtorjev znotraj skupine so opazili tudi strokovnjaki, ki so del rezidenčnega programa umestili tudi v okviru dveh festivalov, in sicer gledališkega festivala Prelet ter U3.

Rezidenčno leto so tako vsi sodelujoči sprejeli kot pozitiven izziv, s katerim se mladi gledališki ustvarjalci le redkokdaj spoprimejo: odprt prostor, odprte roke in svoboda pri kreiranju tistega, kar si sami najbolj želijo. Tudi po končani rezidenci bodo člani nadaljevali z avtorskimi projekti na področju gledališča. Prav tako se bo nadaljeval tudi program Glej, rezident, in sicer bo naslednje leto svojo rezidenčno priložnost dobil slovenski režiser Jaša Koceli, ki je v Gleju letos postavil tudi svoj režijski prvenec z naslovom Ni obale ni.

Kdo so G-Fart

Kot je v zaključku pogovora povedala kritičarka Zala Dobovšek, G-Fart po njenem mnenju predstavljajo generacijo. G-Fart so sedaj večinoma že nekdanji študentje AGRFT oziroma drugih fakultet, ki so se kot skupina pričeli združevati znotraj gledališkega seminarja Sebastjana Horvata. Druži in razdružuje jih pristop do gledališke prakse, razumevanja gledališča in njegove umeščenosti v sodobno družbo. Kljub temu, da so v Gleju delovali v okviru skupine, slednjo sestavljajo kot močni individualni avtorji, ki delujejo tudi samostojno.  Poleg že omenjenih Zale Sajko, Nine Šorak, Eve Kokalj, Aleša Zorca skupino so pod »znamko« G-Fart delovali tudi Simon Belak, Urška Sajko, Nina Zupančič, Sandi Jesenik, Anja Rošker in drugi, ki so bili del rezidence kot člani umetniških ekip.

Rezidenca v številkah:

Število uprizorjenih predstav v rezidenčnem obdobju: 8
Število ponovitev v rezidenčnem obdobju: 23
Predstave: Kabare Kurac: Demoni; Kabare Kurac: Superheroji; Kabare Kurac: Ropotarnica; Sanjalnik; Četrtek; Po spletu okoliščin; Prometej: apologija za razklano osebnost in zbor lačnih ljudi; Kaj dobim, če svetu dodam modrino?