Kdo se bo podpisal na nagrobni kamen slovenske kulture?

Vlada Republike Slovenije je sprejela razrez proračunskih izdatkov za pripravo predlogov proračunov za leti 2016 in 2017. Če je leta 2009 ministrstvo za kulturo še razpolagalo z nekaj več kot 204 milijoni evrov, letošnji proračun za kulturo znaša le še nekaj več kot 157 milijonov. Prihodnje leto naj bi se zgodil nov rez za 17 milijonov evrov, za skoraj 20 milijonov evrov manj denarja (138 milijonov) pa naj bi bilo na razpolago v letu 2017. Gre za reze, ki jih že sedaj močno podhranjeni kulturni resor enostavno ne bo mogel preživeti.

Država že v času »debelih krav« kulturi ni dajala potrebnega pomena in mesta v družbi, ki bi se kazalo na način, da bi uspela posodobiti kulturno političen model, ki bi kulturi in umetnosti omogočil, da bi v celoti in času primerno izkoristila ves svoj potencial. Poleg vseh njenih pozitivnih funkcij za družbo, ki dvigujejo kvaliteto življenja vsem prebivalcem in omogočajo razvojne, raziskovalne in ustvarjalne preboje, je dejstvo tudi, da kultura, če ostanemo v ekonomskem diskurzu, dokazano prinaša dobiček skozi sinergijske učinke v gospodarstvu, predvsem turizmu. Tega se nekatere druge evropske države (npr. Finska, Danska, Švedska, Malta, Belgija, Avstrija itn.) dobro zavedajo, in kulturi namenjen proračun vztrajno dvigujejo. Pri nas je ravno nasprotno, rezi v kulturi so v zadnjih letih v primerjavi z ostalimi sektorji disproporcionalno večji in tudi nesmiselni, še posebej, če izhajamo iz potenciala tega sektorja. Proračun ministrstva za kulturo je v  primerjavi s proračuni številnih drugih ministrstev padel največ glede na minula leta. Če je tako v letu 2008 še znašal več kot 2% skupnega državnega proračuna, pa v letu 2015 znaša le še malo več kot 1.5%.

Glede na to, da gre pri razrezu proračunskih izdatkov šele za prvi korak, za resen premislek o prioritetah razvoja še ni prepozno. Na Asociaciji, mreži nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev v kulturi in umetnosti menimo, da sta tako drugačen razmislek kot drugačen razrez nujna. V nasprotnem primeru bo delovanje vseh akterjev (samozaposlenih, nevladnih organizacij, javnih zavodov) na področju kulture tako okrnjeno, da mnogi med njimi tega reza dejansko ne bodo prestali. Enako velja tudi za kulturno infrastrukturo. V zgolj enem letu lahko realno pričakujemo upad aktivnosti, zapiranje prostorov in odpuščanje ter posledično drastičen upad kakovosti življenja vseh nas, ki smo del tega kulturnega prostora.

Kulturni sistem je pri nas izjemno tesno povezan, tako da rezi na enem področju pustijo posledice na vseh drugih. Če denimo vlada reže pri proračunih javnih zavodov je zelo verjetno, da se bo to poznalo predvsem pri samozaposlenih, ki bodo med prvimi, ki bodo ostali brez dela. Zgolj za ilustracijo, kaj 20 milijonov pomeni v kulturi, bomo v nadaljevanju projecirali, kaj bi se zgodilo, če bi se rez izvedel zgolj na enem segmentu kulture (nevladnem sektorju), in kaj se temu sektorju zgodi v primeru, če je 20 milijonski rez v kulturo porazdeljen med različne akterje.
Če vemo, da je, ko govorimo o povprečni slovenski profesionalni nevladni organizaciji v kulturi, njen proračun med 100.000 in 200.000 evri, bi zgoraj omenjeni rez, če bi ga v celoti preslikali v polje nevladnih organizacij, pomenil zaprtje med 100 do 200 nevladnih organizacij. To bi veljalo ob predpostavki, da jih ministrstvo financira v celoti, ker pa vemo, da jih redko financira v več kot 50% njihovih sredstev, bi to dejansko lahko pomenilo zaprtje med 200 in 400 profesionalnih nevladnih organizacij (NVO) v kulturi, saj brez deleža ministrstva na trgu ne bi preživele. Ob morebitni realizaciji, bi omenjeni scenarij, glede na dejstvo, da je vseh NVO, ki jih je moč šteti za profesionalne, okoli 400, pomenilo tako rekoč njihovo izumrtje. Tudi če za primerjavo vzamemo podatek, da ministrstvo za NVO nameni skupaj okoli 16 milijonov evrov (od tega 4,5 za programe), nas omenjeni 20 milijonski rez, če ga spet preslikamo le v polje NVO, pripelje do enakega rezultata, to je zatona NVO v kulturi. V kolikor bi se rez solidarnostno delil proporcionalno med različnimi deležniki ministrstva, pa bi najverjetneje, in pri tem močno upamo, da se motimo, pri NVO zmanjkalo denarja za programe, brez katerih pa je njihov obstoj praktično ničen.

Ne želimo napovedovati pogroma slovenske kulture, a ta je, če napovedi držijo, že pred vrati. Zaradi zgoraj naštetega želimo ministrico za kulturo opozoriti, da je del vladne ekipe, ki vodi državo, ki si – z njenimi besedami – »reže vejo, na kateri sedi«. Zato od nje pričakujemo, da v času, ko sprejeti razrez proračunskih izdatkov za pripravo predlogov proračunov postaja predlog proračuna za leti 2016 in 2017, skupaj s svojo ekipo na ministrstvu uporabi vse svoje strokovno in politično znanje, da do takega predloga proračuna sploh ne pride. Ministra za finance in predsednika vlade pa pozivamo, da če zaradi kakršnih koli internih političnih razmerji ne prisluhneta članici lastne vladne ekipe, da prisluhneta vsaj nam kulturnikom, ki o prihajajočih strahovih govorimo iz prve roke. Verjamemo, da se ne želita podpisati na nagrobni kamen slovenske kulture.