Katja Pegan je bila pred desetletjem pravzaprav pobudnica nagrade tantadruj, letos pa jo je prejela tudi sama, in sicer za zasluge za ustanovitev Gledališča Koper ter za režisersko in pedagoško delo. S Primorsko je povezana že vse življenje, v preteklosti je bila umetniška vodja Primorskega poletnega festivala, umetniška vodja Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici, od leta 2000 pa vodi Gledališče Koper.
Katja Pegan deluje kot režiserka, avtorica priredb, preizkusila pa se je tudi v vlogi glasbene soustvarjalke in scenografke. Kot režiserka je poleg z Gledališčem Koper sodelovala tudi z drugimi slovenskimi gledališči: SNG Maribor, Mestno gledališče ljubljansko, SLG Celje, Prešernovo gledališče Kranj, SNG Nova Gorica in SSG Trst.
Posebej ji je pri srcu gledališče za otroke in mladino, med drugim je na oder postavila štiri dela Dese Muck: Selma in Lojzka (Gledališče Koper, 2006), Božični večer (Gledališče Koper, 2008), Blazno resno zadeti (Prešernovo gledališče Kranj, 2004), Blazno resno slavni (Prešernovo gledališče Kranj, 2006), Blazno resno o seksu (Prešernovo gledališče Kranj, 2009). Velik uspeh so doživele tudi njene uprizoritve besedil Maje Aduše Vidmar: Zmešnjavka in dedek Mraz (Gledališče Koper, 2003), Modro pišče (Gledališče Koper, 2005; SNG Nova Gorica, 2006) in Mali modri Huhu (Gledališče Koper, 2009).
Kot režiserka je Katja Pegan sodelovala tudi z nekaterimi drugimi prejemniki nagrade tantadruj za življenjsko delo: Binetom Matohom (15-krat), Tejo Glažar (štirikrat), Stanetom Lebanom (štirikrat), Borisom Cavazzo (trikrat) in Mirando Caharijo (enkrat).
Še več o Katji Pegan boste izvedeli, če pobrskate po spletni enciklopediji slovenskega gledališča in po sklopu Repertoar.