Nagrada Evropska gledališka stvarnost (EPTR) je namenjena spodbujanju novih trendov evropskega gledališča v vseh njegovih oblikah, artikulacijah in izrazih. Nagrado za gledališko inovativnost so doslej prejeli Anatoly Vasiliev, Christoph Marthaler, Romeo Castellucci, Thomas Ostermeier, Katie Mitchell, Heiner Goebbels, Rimini Protokoll, Pippo Delbono, Guy Cassiers, Krzysztof Warlikowski in drugi. Pri izboru kandidatov žirija sodeluje s številni pridruženimi člani organov nagrade: Zveza evropskih gledališč (Union des Théâtres de l'Europe), Mednarodna zveza gledaliških kritikov (Association internationale des critiques de théâtre), Mednarodni gledališki inštitut (International Theatre Institut), UNESCO, Zveza evropskih festivalov (European Festivals Association), nekdanji nagrajenci, predstavniki evropskih gledaliških festivalov, gledališč, institucij in kritiki iz večjih evropskih časopisov.
Evropska gledališka nagrada (ETP) je nagrada Evropske komisije, ki se podeljuje posamezniku za njegovo celotno umetniško pot v polju mednarodnega gledališča. Evropska gledališka nagrada (ETP) je bila ustanovljena leta 1986 kot pilotni projekt Evropske komisije. Začetne korake sta tedaj vodila Melina Mercouri in Jack Lang, takratni francoski minister za kulturo in predsednik nagrade. Evropski parlament in Evropski svet sta nagrado podprla kot "evropsko organizacijo kulturnega interesa". Evropsko gledališko nagrado so za življenjsko delo dodelili ustvarjalcem, kot so: Ariane Mnouchkine, Peter Brook, Heiner Müller, Robert Wilson, Luca Ronconi, Vaclav Havel, Pina Bausch, Harold Pinter, Robert Lepage, Patrice Chéreau, Krystian Lupa in Peter Stein.
Program na podelitvi obeh nagrad je bogat z gledališkimi predstavitvami, saj velja za »Oskarja evropskega gledališča« ali »Oskarja za dramo«. Podelitev, ki letos sovpada s tridesetletnico nagrade, bo potekala v Rimu od 13. do 17. decembra 2017. Podelitev 16. Evropske gledališke nagrade in 14. Evropske nagrade gledališke stvarnosti bo letos potekala kot poseben program italijanskega ministrstva za kulturo, pod pokroviteljstvom predsednika Republike Italije.
Karmina Šilec je svojo dirigentsko pot začela pri šestnajstih letih in pozneje diplomirala na Akademiji za glasbo v Zagrebu. V vokalno glasbo je vnesla svežino ter odprla nove prostore izraza, prepričljivosti, intenzivnosti doživljanja in komunikacije. S konceptom choregie in inovativnimi posegi je vokalni glasbi razprla prostor h kompleksnim večzvrstnim umetniškim dogodkom – projektom, izvajanim na uglednih festivalih po vsem svetu. Kot dirigentka in režiserka ustvarja projekte z različnimi ansambli: s Carmino Slovenico, ansamblom ¡Kebataola!, Opero Basel, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Opero in baletom SNG Ljubljana in SNG Maribor, Slovenskim projektnim zborom in številnimi ansambli po vsem svetu.
Za svoje delo je doslej prejela več kot 20 najvišjih mednarodnih nagrad na zborovskih tekmovanjih, mednarodno nagrado Robert Edler Prize za izjemen prispevek zborovski stroki v svetovnem merilu, nagrado Prešernovega sklada, mednarodno nagrado Music Theatre Now, Glazarjevo listino, Zlato masko in druge.