Šimić pogreša družbeno angažiranost oziroma odzivnost mladinskega gledališča na aktualne družbene dogodke. Kot je pojasnil, so pričujočo predstavo v Avstraliji uprizorili dve leti po resničnem dogodku. Gledališča za mlade v Sloveniji in Hrvaškem so po njegovih besedah podobna muzejem, v katerem lahko mladi občudujejo kostume, namesto da bi jim ponudili živo predstava s katarzičnim učinkom. Predstave za mlajše občinstvo bi morale mladim ponujati upanje ter jih opogumljati za realno življenje, je prepričan režiser.
Prevajalec dela Darko Čuden je izrazil veselje, da je v roke dobil besedilo za "polnokrvno gledališče" in ne nekega zaprašenega teksta. Besedilo se mu je zdelo simpatično, preglavice so mu delale le nekateri specifični izrazi avstralske angleščine.
V predstavi, ki ponuja resnično zgodbo o dveh fantih, ki sta metala kamenje z mostu nad avtocesto in s tem ubila voznika, igrata uveljavljeni igralec Jernej Kuntner in Matevž Müller. Za Müllerja je predstava prvi profesionalni študij. Oba idograta dve vlogi vlogi, obenem sta najstnika in detektiva. V predstavi je nenehno prehajanje vlog zelo pomembno, kar širi kontekst dogajanja, je pojasnila umetniška vodja Dramskega odra za mlade LGL Jera Ivanc.
Müller je priznal, da mu je bila režiserjeva ideja, da mora otroško gledališče otroka pripraviti na življenjske težave, sprva tuja. Pozneje pa je spoznal, da jim je treba ponuditi realno sliko ter jim povedati, da življenje včasih ni vse lepo in prav. Kuntnerju je največji izziv predstavljal skok v najstniška leta.
Kostumografija je delo Emine Kaliman, ki je poskrbela za enostavno in praktično rešitev za igralca, ki skoraj hkrati igrata dve vlogi. Najstnika sta oblečena v trenirke, pod zadrgo pa se skriva uradniška srajca s kravato, ki ponazarja detektiva, je pojasnila. Scenografinja predstave je Dinka Jeričević, glasba pa je delo Ivanke Mazurkijević in Stanislava Kovačića.
Povezave: