André Lepeck IZČRPAVAJOČI PLES
Uprizarjanje in politika giba
Prevajalka Aleksandra Rekar
Knjižnica MGL, 2009 (zvezek št. 151)
O KNJIGI
André Lepecki v knjigi Izčrpavajoči ples: uprizarjanje in politika giba preučuje delo ključnih sodobnih koreografov, ki od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja preobražajo evropsko in severnoameriško plesno prizorišče.
V knjigi analizira projekte koreografov Jérôma Bela (Francija), Juana Domingueza (Španija), Trishe Brown (ZDA), La Ribot (Španija), Xavierja Le Roya (Francija/Nemčija) in Vere Mantero (Portugalska) ter vizualnih in scenskih umetnikov Brucea Naumana (ZDA) in Williama Popa.L (ZDA).
Nova generacija koreografov s svojim živahnim, eksplicitnim dialogom z umetnostjo performansa, vizualnimi umetnostmi in kritično teorijo zadnjih tridesetih let pa tudi z izčrpavanjem koncepta gibanja kljubuje našemu razumevanju plesa. Njihovo delo zahteva, da ga pojmujemo kot uprizorjene podaljške radikalne politike umetnosti performansa, poststrukturalistične in kritične teorije, pokolonialnih teorij in kritičnih rasnih študijev.
Knjiga Izčrpavajoči ples: uprizarjanje in politika giba ponuja pomembno in radikalno revizijo našega razmišljanja o plesu ter kaže na nujnost prenove povezav med plesnimi študiji ter eksperimentalnimi umetniškimi in filozofskimi praksami.
IZ SPREMNE BESEDE BOJANE KUNST
Knjiga Andréja Lepeckega Izčrpavajoči ples je tesno povezana s koreografskimi in plesnimi deli v zadnjih dveh desetletjih, katerih skupni imenovalec je bilo načrtno in prizadevno ukvarjanje z bistvom plesa oziroma izrekanje nekega izjemno enostavnega, a v tej enostavnosti tudi radikalnega vprašanja. Kaj je ples? Oziroma natančneje: Kaj lahko ples naredi, kadar ni več izenačen z gibanjem?
Od srede devetdesetih let je vrsta (predvsem) evropskih koreografov in koreografinj (Jérôme Bel, Xavier Le Roy, Mårten Spångberg, Mette Ingvardsen, Vera Mantero, Juan Dominguez, Tino Seghal, La Ribot, Christophe Wavelet idr.) ustvarila serijo del, v katerih je mirovanje nadomestilo gibanje, počasnost pa hitrost; v njih se je govorilo precej več, kot se je plesalo. Namesto izurjenih teles so na odru nastopili amaterji in laiki, namesto zapletenih koreografskih struktur pa je bila pozornost dana vsakdanjim dejanjem in minimalnim akcijam.
/…/
Poskus mišljenja predstav zadnjih dveh desetletij kot nekakšnih paradigmatskih praks, ki radikalno zarežejo v »naravo plesa« in njegovo vlogo v zahodni kulturi in umetnosti, je izjemna kvaliteta knjige Izčrpavajoči ples. Lepecki namreč izbranih umetniških del ne razume kot nekakšnega omejenega obdobja eksperimentiranja, po katerem se bomo spet vrnili k plesu samemu, pač pa si želi skupaj z njimi dejansko premisliti ontološko določitev plesa in povezavo njegove ontologije z družbenimi in umetniškimi vzvodi moči.
O AVTORJU
André Lepecki (1965) je kurator, dramaturg in avtor, ki živi v New Yorku. Trenutno je izredni profesor na Oddelku za študije scenskih umetnosti na Univerzi v New Yorku, kjer poučuje kritično teorijo, evropsko filozofijo, uprizoritvene študije, plesne študije in eksperimentalno dramaturgijo. André Lepecki je diplomiral iz kulturne antropologije na Novi univerzi v Lizboni, na Univerzi v New Yorku pa je magistriral in doktoriral iz uprizoritvenih študijev.
V osemdesetih letih minulega stoletja je bil dramaturg koreografov, kot sta Vera Mantero in João Fiadeiro. V devetdesetih letih je bil dramaturg Meg Stuart in Damaged Goods. Skupaj z Bruceom Mauom je režiral videoinstalacijo STRESS (MAK, Dunaj, 2000), z Rachael Swain pa videoinstalacijo proXY (Performance Space, Sydney, 2003). Z Elenoro Fabião sta ustvarila serijo performansov Wording
(2004–2006). Leta 2006 je za Hišo umetnosti iz Münchna režiral avtorizirani remake dela 18 Happenings in 6 Acts Allana Kaprowa in delo PERFORMA 07, ki je prejelo nagrado Mednarodnega združenja umetnostnih kritikov (severnoameriška sekcija, 2007–2008) za najboljšo uprizoritev. Bil je kurator dogodkov za Hišo svetovnih kultur v Berlinu, vključno s festivalom IN TRANSIT leta 2008 in 2009, ter za berlinski Ples v avgustu in londonsko galerijo Hayward. Predaval je na Univerzi v Leuvenu, Univerzi Brown in Univerzi Princeton, v Tate Modern in TanzQuartierju, na Svetovnem kulturnem forumu (São Paulo), v MoMA, Muzeju kraljice Sofije (Madrid) ter drugod po Evropi, ZDA, Avstraliji in Braziliji. André Lepecki je bil štipendist Fundacije Gulbenkian, Fundacije Luso-American in Rockefellerjeve fundacije (Raziskovalni center Bellagio v Italiji). Leta 2009 je bil gostujoči predavatelj na berlinskem Inštitutu za povezovanje uprizoritvenih kultur.
Redno piše za številne umetniške publikacije v ZDA, Braziliji in Evropi, med drugim za The Drama Review, Art Forum, Performance Research, Contact Quarterly, Theaterschrift in Nouvelles de Danse. Kot član uredniškega sveta sodeluje z Dance Theatre Journalom, E-mispherico in Performance Researchem. Uredil je zbornik Of the Presence of the Body (Wesleyan University Press, 2004), The Senses in Performance (Routledge, 2006; skupaj s Sally Banes) in Planes of Composition: dance, theory and the global (Seagull Press, 2009; skupaj z Jenn Joy). Njegova knjiga Izčrpavajoči ples: performans in politika giba (Routledge, 2006) je bila prevedena v nemški, španski, katalonski, galicijski in turški jezik. Trenutno raziskuje razmerja med plesom, filozofijo in kiparstvom.