Second life je računalniško internetni pojem, ki je po zaslugi obojega prešel v vsakodnevno rabo. Podjetje Linden Research je leta 2003 na svojem spletnem strežniku začelo nuditi drugo življenje vsem tistim, ki so samo radovedni, ki bi radi kaj zaslužili, kaj prodali, se kaj naučili, koga spoznali, kaj izživeli … In danes imajo več kot 12 milijonov registriranih uporabnikov. Strašljivo?
Kulturanova (Novi Sad), Multimedia Center (Priština) in Kulturno društvo Integrali (Slovenija) so se povezali v celoletnem raziskovanju fenomena »drugega življenja«, ki je v svojih vmesnih postajah vključeval raziskovanje materiala, pogovore, prezentacije, delavnice dramskega pisanja na omenjeno temo, performance in teoretične študije (kot referenčno gradivo je vsekakor zanimiv Foulcoultov članek O drugih prostorih). Tako sta nastala dva dramska teksta (Vanja Nikolić: Real connection in Marija Ardeljan: Klizanje) in predstava ali bolje rečeno performance, ki bazira na Vanjinem tekstu (režija: Attila Antal).
Projekt Second life je skozi leto dni intenzivnega dela na daljavo in bližino, po številnih elektronskih dopisovanjih in delavnicah na to temo v Sloveniji in Srbiji, odšel še v Prištino. Z mano. Ali jaz z njim. (Joj, ta politična korektnost …)
Jeton Neziraj, ki je eden izmed plodnejših albanskih dramatikov (več kot deset njegovih dram je bilo objavljenih, prevedenih in uprizorjenih), umetniški vodja Nacionalnega gledališča v Prištini in vodja Multiumedia Centra in nasploh en zelo zanimiv gospodič z ženo in otrokom, velikimi načrti in neposrednimi mislimi, je istočasno gostil še delavnice za mlade dramatike, katerih mentorica je bila kanadska dramatičarka Sharon Pollock. Tako sva z Attilo na svoji delavnici, poleg študentov dramaturgije in režije, ter uradnega producenta gledališča imela čast »učiti« še pomembno in zelo radovedno gostjo iz tujine.
Začetna skepsa, ki nastopi ob pojmih, kot so virtualnost in internetna komunikacija, je blaga oblika odklanjanja nečesa, kar vsi na nek način živimo, a se še vedno trudimo verjeti, da nam vsakdana ne zapolnjuje nekaj, kar je imaginarno, neoprijemljivo in morda celo zlagano; torej internet z vsemi svojimi pastmi in sladkostmi. Kaj naj torej danes naredi odgovoren starš – svojemu otroku omeji dostop do interneta, prepove tovrstne dogodivščine, upa na najboljše ali mu preprosto pusti, da si ustvari račun na Teen Second life?
- Sorodno:
Pogovor s tujino: Nebojša Bradić - 21-06-08 17:00