Novice
48. TEDEN SLOVENSKE DRAME: Objavljamo intervju z letošnjo nagrajenko za mlado dramatičarko v okviru Tedna slovenske drame, Mašo Pelko. Nagrajena je bila za dramsko besedilo z naslovom "Kraljevi otroci". Več
48. TEDEN SLOVENSKE DRAME: Objavljamo intervju z letošnjim nominirancem za nagrado Slavka Gruma, ki je nominiran za dramsko besedilo z naslovom "Večja od vseh". Več
48. TEDEN SLOVENSKE DRAME: Objavljamo intervju z letošnjim nominirancem za nagrado Slavka Gruma, ki je nominiran za dve dramski besedili, in sicer "Romeo in Julija sta bila begunca" ter "Sestre". Več
Koreografinja in plesalka Rosana Hribar bo nocoj v Plesnem teatru Ljubljana (PTL) premierno uprizorila plesni solo Orlandina, ki sloni na romanu Virginije Woolf z naslovom Orlando. Koreografijo sola je prevzela priznana makedonska koreografinja Risima Risimkin, saj si je Rosana Hribar želela korenitega posega v svoj avtorski izraz. Več
Igralka Urška Hlebec je diplomirala iz dramske igre in se po filmskem obdobju posvetila lutkovnemu gledališču. Že vrsto let ustvarja v Lutkovnem gledališču Ljubljana, kjer je oživila številne like. Igralka, ki ima izmed vseh lutk najraje marionete, je pred svetovnim dnevom lutk spregovorila o svojem delu in slovenskem lutkarstvu. Več
Kulturo in umetnost bi morali slaviti skozi vse leto, ne le na Prešernov dan, poudarjajo letošnji nagrajenci Prešernovega sklada. Pred slovenskim kulturnim praznikom so povedali, ali 8. februar še vedno čutijo kot praznik kulture, glede na obrobno stanje, ki ga kulturi določa politika, ter v kakšnih razmerah ustvarjajo. Več
Koreografinja Valentina Turcu, ki letos obeležuje 25-letnico svojega ustvarjanja v Slovenskem narodnem gledališču (SNG) Maribor, je z nagrado Prešernovega sklada za baletno mojstrovino Jevgenij Onjegin dosegla nov mejnik. "Človek je ustvarjen, da ustvarja. Ko nimamo možnosti, da bi ustvarjali, nastopi praznina," je povedala v pogovoru. Več
Boris A. Novak, letošnji dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo, samega sebe v prvi vrsti razume kot pesnika. Trdno verjame v moč poezije, toliko bolj, če nekaj stoletij počiva, kot je to značilno za ep. Epos Vrata nepovrata je tako upesnjena intimna zgodovina kot portret zlasti 20. stoletja. Več