Na drevišnji prireditvi, ki se bo začela ob 18. uri, bo spregovoril tudi o svoji dolgoletni igralski karieri in obudil kakšno anekdoto iz igralskih časov. Odvisno od občinstva, ki se bo zbralo, je pojasnil.

Souček, ki je večini poznan kot pripovednik otroških del in risank, v katerih je glas posodil likom, kot so Pipi in Melkijad, mali in velik pujs, Palček Smuk in Miškolin, sodi v četrto generacijo Akademije za igralsko umetnost, ki je gledališče popeljala iz, kot je dejal, "žlahtnega amaterizma". "Pričel sem v času socialističnega realizma, ki so ga nasledili ekspresionizem, romantika ter pozneje še avantgarda in post-avantgarda," je dodal.

"Verjetno sem eden redkih moških igralcev, ki sem ostal vseskozi v ljubljanski Drami", je dejal in obenem spomnil še na vrsto gledaliških projektov in sodelovanj z eksperimentalnimi gledališči. Med drugim je na Odru 57 leta 1960 igral Kreona v Antigoni Dominika Smoleta, v ad hoc gledališču Drage Ahačič pa so, kot je poudaril, prvi v Sloveniji igrali Sartra.

Imel je tudi tri svoja gledališča. Prvo je nosilo ime po telefonski številki blagajne Šentjakobskega gledališča, kjer so imeli v dopoldanskem času - ko so bili člani ljubiteljskega gledališča po službah - vaje. V to obdobje sodi predstava Prometej. Prvak je bil Kristijan Muck, pri sceni pa sta jim pomagala umetnika Janez Lenassi in Jože Tisnikar, se spominja Souček.

"Moj drugi teater je bil Stranski vhod" - današnja Mala drama, je dejal. Tja so se preselili, ko v Šentjakobskem gledališču kot profesionalci niso bili zaželeni. V tem obdobju je pol leta kot štipendist Prešernovega sklada študiral v Parizu, od koder je prinesel nekaj francoskih dramskih tekstov.

V času "krize Male drame" je ustanovili še Levi oder. "Ne le ustanovil, z lastnimi rokami sem ga postavil," je poudaril. Na Levem odru je uprizoril Veselico v Blatnem Dolu - besedilo, ki ga je priredil iz Cankarjevih satiričnih tekstov. Pozneje so si ta oder prilastili drugi režiserji, ki so tam uprizarjali bolj avantgardna dela, je povedal.

Souček je spregovoril tudi o posojanju glasov likom v risankah. "To je talent, dar, ki ga bodisi imaš ali pa nimaš," je dejal. Kljub temu, da delo navidez deluje lahkotno, je zelo izčrpavajoče, je pojasnil Souček, ki je kot študent delal na radiu, česar, tako kot o njegovih igralskih sanjah, doma niso vedeli. Souček je bil namreč tudi diplomant trgovske akademije.

Jurij Souček se je rodil v Ljubljani. Po diplomi leta 1953 se je zaposlil v ljubljanski Drami, kjer je ostal, z manjšim izletom v svoboden poklic, do leta 1989. V svoji igralski karieri je ustvaril več kot 150 vlog in obveljal za izrazito karakternega igralca.

Uveljavil se je tudi kot režiser, igral v več slovenskih filmih, radijskih in TV-igrah ter oddajah za otroke. Poznan je kot avtor neštetih glasov v risankah, lutkovnih predstavah in radijskih igrah. Za svoje delo je leta 1994 prejel Borštnikov prstan, leta 2005 pa viktorja za življenjsko delo.