Jurij Souček in Aleš Jan: Valič je bil velik igralec

Po Součkovem mnenju je bil Valič "sijajen fant in dober tovariš". Nanj se bo, kot je povedal, spomnil vedno, ko bo kakšno gledališče imelo na sporedu Tri sestre Čehova, ko je igral Fraponta.

"Takrat tri sestre na koncu jokajo, govorijo, gremo v Moskvo, in to naj bi bil konec. Pa še ni bil konec. Na koncu, ko sestre še sedijo in misliš, zastor bo padel, pride Aleksander Valič s svojim znamenitim drsajočim korakom, svečnikom v roki in puh - upihne svečnik. Fenomenalno, takrat je bil pa konec predstave," je povedal Souček.

Jan je z Valičem sodeloval na več področjih, prvič pa sta se srečala pri predstavi Konec hrepenenja Jožeta Javorška v ljubljanski Drami leta 1971. "Takrat mi je dal misliti v ustvarjalnem smislu o tem, da je gledališče ne samo prikazovanje, ampak tudi prenašanje neke določene ideje," se je spomnil režiser, ki je z Valičem sodeloval tudi pri predstavi Toneta Čufarja Ščurki v mariborski Drami.

V radijskem mediju, v katerem sta prav tako veliko sodelovala, je Valič po Janovih besedah s svojim specifičnim glasom in specifičnim pristopom oblikoval ogromno število radijskih vlog, raznih likov, od likov za najmlajše do likov za odrasle. Nekatere igre, ki jih je posnel, so bile tudi mednarodno priznane in nagrajene.

Na področju zgodovinopisja pa je opozoril na njegovo knjigo Frontniki, v kateri je opisal zgodovino slovenskega NOB in kulturnega dela Frontnega gledališča, katerega član je bil. Na podlagi teh njegovih dokumentov in njegovega pričevanja so takrat na Radiu Slovenija pripravili cikel oddaj pod imenom Frontno gledališče.

"Zanimivo pri vsem je bilo, da kadarkoli sva se srečala in kadarkoli sva sodelovala tako na poklicnem kot zasebnem področju, je bil vedno nasmejan, dobre volje, nikdar mu ni bilo odveč ponoviti ali študirati. Vedno je z veseljem in entuziazmom zagovarjal tisto, v kar je bil prepričan. Prepričan pa je bil, da je slovenska beseda oziroma slovenska umetnosti in, če hočete, tudi slovenski jezik eden od osnovnih temeljev našega naroda, za katerega se je v vsem svojem življenju, od mladosti do smrti, vojaško boril," je še poudaril Jan.

Valič je umrl ponoči v 97. letu starosti. Več let je bil redno angažiran v ljubljanski Drami, zaigral je tudi v več filmih, med drugim v prvem slovenskem zvočnem igranem celovečercu Na svoji zemlji. Njegova odlika so bile tragikomične in karakterne vloge.

Kot so zapisali v Slovenskem gledališkem inštitutu, se je v slovensko gledališko zgodovino vpisal z izjemno pomembnimi, četudi pogosto ne vodilnimi vlogami. Bil je najstarejši prejemnik najvišjega igralskega odličja pri nas, Borštnikovega prstana.

Žalna komemoracija v SNG Drama Ljubljana bo 5. novembra ob 14. uri na velikem odru.