Gledališča
Dvajset let delovanja je lani obeležil Mini teater. Ustanovitelja Robert Waltl in Ivica Buljan sta sprva ustvarjala monopredstave, prva je bila lutkovna predstava Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča, ki je doživela skoraj petsto ponovitev v Sloveniji, Hrvaški, BiH in Srbiji, pozneje pa še po svetu, od Italije, Poljske, Belorusije pa vse do Irana in Pakistana. Kmalu so uredili majhno dvorano na Ljubljanskem gradu, pozneje pa so se preselili na Križevniško ulico. V hiši, ki so jo prenovili z lastnimi sredstvi, ponujajo predstave, ki jih ustvarjajo povabljeni igralci in umetniški sodelavci. Danes je Mini teater repertoarno gledališče, ki ob lastni produkciji za odrasle, otroke in mladino pripravlja tudi številne druge dogodke.
Junija je petdesetletnico delovanja obeležilo Gledališče Glej. 25. junija 1980 je bila uprizorjena prva premiera, drama Kaspar Petra Handkeja, ki je nastala pod okriljem tedanjega eksperimentalnega teatra s statusom društva. Petdesetletnico delovanja so naznanili že na začetku preteklega leta, kljub epidemiji pa so jubilej obeležili s tremi okroglimi mizami, ki so jih pripravili v sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom. V ulični galeriji Tam-Tam na Vegovi ulici v Ljubljani je bila junija na ogled razstava, na kateri sta člana Grupe Ee Mina Fina in Ivian Kan Mujezinović predstavila svoj avtorski pogled na Glejeve gledališke liste, ki sta jih ustvarila v zadnjem desetletju. Oktobra so v Gleju v partnerstvu s Slogi, revijo Amfiteater in AGRFT organizirali mednarodni simpozij z naslovom Skupnost deluje! Sodobni pristopi v gledališču, ki je bil posvečen sodobnim produkcijskim modelom in pristopom v gledališču.
V jubilejno sedemdeseto sezono je septembra vstopilo Ljudsko gledališče Celje, ki je bilo ustanovljeno 6. decembra 1950. Prva premiera poklicnega ansambla se je zgodila 17. marca 1951, in sicer uprizoritev besedila Operacija Mire Puc - Mihelič v režiji Toneta Zorka. Jubilejno sezono so začeli z uprizoritvijo komedije Lutza Hübnerja Marjetka, str. 89 v režiji Andreja Jusa. Prvič v zgodovini gledališča so predstavo uprizorili z dvojno zasedbo, uprizoritev pa je imela posledično kar dve premieri. Za dvojno zasedbo so se odločili zaradi negotovih razmer, saj niso želeli, da bi zaradi morebitnih karanten odpadlo preveč predstav. Predstava je septembra in oktobra doživela petnajst ponovitev. Decembra so jubilej na družbenih omrežjih obeležili z objavami o najodmevnejših predstavah v svoji zgodovini.
Leto 2020 je bilo jubilejno za Šentjakobsko gledališče, saj je obeležilo stoletnico delovanja. Ob jubileju so se spomnili predvsem dveh dogodkov – ustanovitve društva leta 1920 in premiere prve predstave junija 1921. Praznovanje naj bi se začelo z uvodno slovesnostjo 12. decembra, na dan, ko je bilo gledališče ustanovljeno, vendar sta načrte prekrižali epidemija in prenova Šentjakobskega odra. Osrednje dogajanje se bo tako odvijalo med 9. in 18. junijem, ko bodo na vrsti različne prireditve, ki bodo predstavile zgodovino gledališča in bodo hkrati usmerjene v njegovo prihodnost. Prihodnje leto načrtujejo tudi premiero predstave Pelikan švedskega dramatika Augusta Strindberga v režiji Mareta Bulca – to je bila tudi prva predstava gledališča, ki je premiero doživela 9. junija 1921. Maja 2021 bo izšla tudi razglednična dopisnica ob stoletnici Šentjakobskega gledališča, poleg tega načrtujejo gledališko pot po Ljubljani s postajami na točkah, kjer je v stoletni zgodovini delovalo Šentjakobsko gledališče Ljubljana. Kljub epidemiji pa so leta 2020 pripravili prav poseben dogodek – 26. decembra so na kanalu YouTube pripravili 24-urni maraton na daljavo, na spletu pa si je mogoče ogledati tudi nekatere predstave iz preteklih sezon.
Decembra je jubilej slavilo Mestno gledališče Ptuj. 4. decembra 1995 je bil ustanovljen javni zavod Gledališče Ptuj. Prvo uprizoritev so na oder postavili 26. februarja 1996 – šlo je za monodramo Wilhelma Reicha Govor malemu človeku v izvedbi Vlada Novaka in režiji Sama M. Strelca. Za počastitev 25. obletnice ustanovitve Mestnega gledališča Ptuj so pripravili virtualno predstavitev gledališke stavbe in spregovorili o delovanju gledališča v pretekli četrtini stoletja in tudi širše. Projekt obsega album 360-stopinjskih prostorskih fotografij, album klasičnih fotografij, 360-stopinjski prostorski video in videopogovor o gledališču med Mihaelom Tošem in Petrom Srpčičem z voščilom županje Nuške Gajšek, prav tako posnet v 360-stopinjski tehniki. Ob 25. obletnici so na spletu objavili tudi pogovor s prvim direktorjem gledališča Francijem Mlakarjem, ki ga je posnel njegov naslednik in soustanovitelj Samo M. Strelec, ter pogovor z aktualnim direktorjem gledališča Petrom Srpčičem. Mihael Toš je tudi avtor kronike gledališča Stadttheater Pettau 1786–1918, ki bo ob jubileju Mestnega gledališča Ptuj objavljena v sodobnih digitalnih oblikah. Na portalu SiGledal ob tej priložnosti nastaja tudi digitalna razstava z naslovom Gledališka ustvarjalnost na Ptuju (od 18. stoletja do danes), razstava ob 25. obletnici Mestnega gledališča Ptuj, ki jo pripravljata Zgodovinski arhiv na Ptuju in zavod Novi Zato.
Leto 2020 je bilo jubilejno za gledališki kolektiv Beton Ltd., ki so ga pred desetimi leti ustanovili igralci in performerji Katarina Stegnar, Primož Bezjak ter Branko Jordan. Zaradi epidemije so nekaj posnetkov predstav iz preteklih sezon objavili na spletu, začeli so z uprizoritvijo Tam daleč stran (Uvod v ego-logijo), ki je bila prva predstava, ki so jo ustvarili kot kolektiv. Igralci že od začetkov predstave soustvarjajo z oblikovalcema prostora in svetlobe Tonijem Sopranom in Sondo (Miha Horvat) ter z glasbenikoma Janezom Weissom in Juretom Vlahovićem.
Festivali
Že marca bi se moral odvijati 50. festival Teden slovenske drame, ki je bil sprva prestavljen na jesen, pozneje pa odpovedan. Tako nista bila izvedena tekmovalni in spremljevalni program, podeljeni pa sta bili najpomembnejši festivalski nagradi: nagrado Slavka Gruma je prejela Tjaša Mislej za dramo Naše skladišče, nagrada za mlado dramatičarko pa je šla v roke Varje Hrvatin za besedilo Vse se je začelo z golažem iz zajčkov. Kljub odpovedi festivala so organizatorji pripravili številne druge projekte. Konec maja so na gradu Khislstein odprli pregledno razstavo Dogodek je tu, dogodek imate v mestu! 50 let festivala Teden slovenske drame, ki je nastala v sodelovanju z Gorenjskim muzejem, Slovenskim gledališkim inštitutom in Radiem Slovenija. Razstavo so odprli 20. junija z uprizoritvijo Monologov s kavča, ki so nadomestili delavnico dramskega pisanja, ki vsako leto poteka v okviru TSD. Prešernovo gledališče je med karanteno povabilo dramatike Simono Hamer, Simono Semenič, Roka Vilčnika - rokgreja, Varjo Hrvatin, Kim Komljanec, Petra Rezmana, Nejca Gazvodo in Tjašo Mislej, da so napisali kratke monologe, ki so jih pod režijskim vodstvom Luke Marcena in Maše Pelko posneli igralci kranjskega gledališča. Poleg osrednje razstave na gradu Khislstein so bile na ogled še tri razstave, in sicer Grumovi nagrajenci v ulični galeriji pred Mestno knjižnico Kranj, razstava Prešernovo gledališče Kranj na Tednu slovenske drame v knjižnici in razstava Petdeseti Teden slovenske drame pred Prešernovim gledališčem. Prešernovo gledališče Kranj je v sklopu festivala pripravilo tudi jubilejni, pregledni in redni katalog, na spletu pa so objavili tudi pogovore z avtorji, zmagovalci in nominiranci za nagrado Slavka Gruma.
Septembra je jubilejno 25. izvedbo doživel vrhniški kulturno-gledališki festival Cankarjada, oktobra pa so v Kopru proslavili deset let gledališkega festivala za mularijo Pri svetilniku.
Drugi jubileji
Leta 2020 so petdesetič podelili Borštnikov prstan, najpomembnejšo nagrado za igralsko umetnost v Sloveniji, ki jo za življenjsko delo izmenično podeljujejo igralcem in igralkam. Prejemnik Borštnikovega prstana je postal igralec Peter Boštjančič, dolgoletni član ansambla Drame SNG Maribor, še prej pa je bil zaposlen v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. Prstan so Boštjančiču podelili po slovesnem odprtju, ki pa je bilo hkrati zaključek festivala, saj so osrednji del festivala zaradi poslabšanja epidemioloških razmer prestavili v leto 2021.
Stoletnico izhajanja je leta 2020 praznovala revija Maska. Jubilej naj bi obeležile kar tri dvojne dvestote številke: 200a, 200b, 200c – leta 2020 sta izšli prvi dve. Poleg tega so septembra priredili mednarodni simpozij z uveljavljenimi teoretiki s področja bivše Jugoslavije, še en vrhunec pa je bil plesni projekt Mateje Bučar Parquet Ball / Nad parketom, premierno uprizorjen septembra. Celotna vsebina vseh dvestotih številk Maske bo na voljo tudi v digitalni obliki na Mrežnem muzeju MSUM. Ob dvestoti izdaji pa bo Maska dobila tudi novo grafično podobo, ki nastaja v sodelovanju s študenti magistrskega študija grafičnega oblikovanja na ALUO v Ljubljani. Maska, časopis za scenske umetnosti, je prvič izšel 1. oktobra leta 1920. Prvi urednik revije je bil igralec, režiser in kulturni aktivist Rade Pregarc, v dobrem letu je izšlo osem številk, nato pa je revija ugasnila. Revijo je leta 1985 ponovno obudila Zveza kulturnih organizacij, urednikovanje pa sta prevzela pisatelj in dramatik Peter Božič ter pisatelj Tone Peršak, ki je bil tedaj predavatelj na AGRFT. Urednikovanje Maske sta že kmalu prevzeli Maja Breznik in Irena Štaudohar, ki sta popolnoma prenovili vsebinski profil in politiko revije. Nov prelom se je zgodil leta 1998, ko je odgovorni urednik revije postal Emil Hrvatin. Leta 2002 je revija postala dvojezična, po letu 2006 so bile odgovorne urednice Katja Praznik, Maja Murnik, Amelia Kraigher, Andreja Kopač, aktualni urednici pa sta Pia Brezavšček in Alja Lobnik. Sozaložnik in mednarodni distributer Maske je danes britanski založnik Intellect Ltd. iz Bristola.
Deseto obletnico delovanja je lani praznoval zavod Federacija. Na celodnevnem dogodku, ki je potekal septembra, sta bila izvedena kolektivna projekta Zbirka zdajšnjosti in Neavtorizirano. V zavodu so obletnico nameravali skleniti decembra z večdnevno retrospektivno razstavo, napovedali pa so tudi izid jubilejne publikacije z naslovom Federacija 10 let, ki bo obeležila prispevek delovanja zavoda h kulturni umetniški ponudbi na območju Mestne občine Ljubljana, Slovenije in v mednarodnem prostoru. Med letoma 2010 in 2020 so v zavodu Federacija izpeljali trideset avtorskih produkcij, štiri edicije festivala Goli oder, izdali pet publikacij, izvedli pet pilotskih projektov za mlade avtorje in več kot tristo delavnic za mlade, zabeležili pa so tudi več kot štiristo ponovitev predstav po Sloveniji in Evropi.
Decembra 2020 je potekala jubilejna 50. podelitev Severjevih nagrad. Podelitev Severjevih nagrad vsako leto ob obletnici smrti igralca Staneta Severja poteka na Loškem odru v Škofji Loki, kjer je Sever premierno uprizoril svoje zadnje gledališko delo pred svojo smrtjo 18. decembra 1970. Letošnja prireditev je zaradi epidemiološke situacije potekala na daljavo, spominski nagovor je imel predsednik Združenja dramskih umetnikov Slovenije Boris Mihalj. Nagrade sklada Staneta Severja so leta 2020 podelili igralki Jette Ostan Vejrup (nagrado za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih), igralki Gaji Filač (nagrado za igralske stvaritve študentov dramske igre) in igralcu Bojanu Vistru (nagrado za igralske stvaritve v slovenskem ljubiteljskem gledališču).
Okroglo obletnico je minulo leto praznovalo tudi kar nekaj gledaliških ustvarjalcev. Januarja je šestdeseti rojstni dan praznoval Goro Osojnik, eden od pionirjev in veteran uličnega gledališča. Aprila je sedemdeset let praznoval pesnik, dramatik in prevajalec Milan Jesih, novembra pa operni pevec Marko Fink. Osemdeset let sta dopolnila pisatelj, dramatik, scenarist in politik Tone Partljič (avgusta) ter lutkar in režiser Edi Majaron (oktobra). Devetdeset let je dopolnil teatrolog, kritik, književnik in urednik Vasja Predan.
Leta 2020 je minilo sto let od rojstva treh legend slovenske opere: Vilme Bukovec, Rudolfa Francla in Ladka Korošca. V Slovenskem gledališkem inštitutu so se jim nameravali pokloniti z jubilejnim dogodkom v živo, zaradi epidemije pa so pripravili spletno predstavitev njihovega življenja in dela. Prav tako je lani minilo sto let od rojstva slovenske plesalke Žive Kraigher, sto dvajset let pa od rojstva pesnika, pisatelja in dramatika Mirana Jarca. Decembra smo obeležili stoto obletnico smrti skladatelja in avtorja prvega slovenskega baleta Josipa Ipavca.
Zaradi epidemije in posledičnega zaprtja kulturnih ustanov ter prepovedi izvajanja kulturnih dogodkov so bile nekatere aktivnosti prestavljene v leto 2021, seveda pa se nam tudi letos obeta kar nekaj pomembnih jubilejev. Jeseni 2020 je v jubilejno dvajseto sezono vstopilo Gledališče Koper, ki je uradno zaživelo 1. januarja 2001 in po 44 letih znova odprlo pot poklicni gledališki dejavnosti v Kopru. Jubilejno sezono so posvetili vsem nekdanjim in zdajšnjim koprskim gledališkim igralcem. V znamenju več obletnic bo letos program Cankarjevega doma – v okviru programa resne glasbe bodo počastili stoletnico smrti že omenjenega skladatelja Josipa Ipavca, spomnili pa se bodo tudi dvestoletnice rojstva ruskega pisatelja Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega, ki jo bodo med drugim počastili z gostovanjem predstave Idiot v produkciji HNK Zagreb. Vsi seveda upamo, da bo letos izpeljanih čim več dogodkov in da bodo potekali v živo. Če pa bodo praznovanja pospremljena tudi z različnimi spletnimi aktivnostmi, ob katerih se bodo jubilejev lažje veselili tudi tisti, ki se dogodkov v živo zaradi različnih razlogov ne bi mogli udeležiti, bomo lahko rekli, da je korona ob svoji za kulturo tako zelo uničujoči ujmi za seboj vendarle pustila tudi kakšno pozitivno sled.