O Juriju Součku je žirija v utemeljitvi zapisala: "Tako kot je h gledališču z žarom nenehnega raziskovalca pristopil zavzeto in premišljeno, je sprejel tudi nove medije in se že na začetku osebne kariere pridružil ustvarjalcem v različnih skupinah na nacionalnem radiu, ki so gradile specifično zvočno podobo izvirne radijske igre in podobno tudi na začetku delovanja slovenske televizije, še v času njenega eksperimentalnega in poskusnega delovanja pred več kot 60 leti." Dodala je, da je v obeh medijih nato desetletja ustvarjal kot igralec in interpret, avtor besedil, priredb in včasih tudi režiser.
Otroci ga poznajo po glasu neštetih prepoznavnih in popularnih likov iz risank in radijskih iger za otroke, odrasli po mnogih in raznovrstnih radijskih likih, svojo enkratno igralsko podobo pa je po prepričanju žirije zgradil tudi z izvirno vizualno interpretacijo. "Postal je emblematična osebnost slovenske medijske kulturne krajine, če njegove sijajne gledališke kariere, leta 1994 potrjene z Borštnikovim prstanom, niti ne omenjamo," piše v utemeljitvi.
Njegov radijski opus je eden najobsežnejših v zgodovini slovenskega radia, saj šteje okoli 600 radijskih iger. Njegov prispevek k radiofonski umetnosti je neprecenljiv, tako po obsežnosti kot po raznovrstnosti opusa. Součkove prve televizijske nastope je zaslediti že v letu 1958, kjer je zaigral v prvih smešnih skečih s Franetom Milčinskim-Ježkom. V minulih šestih desetletjih je nato postal eden najbolj prepoznavnih obrazov in glasov slovenske televizije.
Posebno poglavje pomeni Součkovo ustvarjanje na področju sinhronizacije risank. "Nihče ni pustil toliko topline v srcih mladih gledalcev kot prav Jurij Souček, saj so bili liki, ki jih je oživljal s svojim žametnim glasom tako živi, njegove jezikovne bravure tako humorno domiselne, da bi se otrokom zgodba tudi brez slike risala pred očmi," piše v utemeljitvi.
O Zoranu Predinu pa je žirija zapisala: "Že v naštevanju dejavnosti, s katerimi se nagrajenec ukvarja, je videti prepoznavno podobnost z velikim Franetom Milčinskim, po katerem ima nagrada ime in čigar neprecenljiva dediščina je vgrajena v temelje nacionalnega radia in televizije. Tudi pri Predinu gre za presežno odličnost, ki jo je že zdavnaj prepoznala stroka in jo zdaj že več kot tri desetletja potrjuje tudi priljubljenost v širši javnosti."
Predin je rojeni Mariborčan. Mesto ob Dravi z vsemi posebnostmi mu je v značaj, ustvarjalno delo in umeščanje na javno sceno vtisnilo pečat, ki ga je v slovenskem kulturnem prostoru vselej delal drugačnega od drugih in, ker se sam jezikovne in miselne drugačnosti ni sramoval, tudi posebnega.
"V večini besedil gre vselej za satiro, ki odraža pronicljivost avtorja. Prav pronicljivost je nujno potrebna prvina dobrega in učinkovitega humorja. Pri Predinovih besedilih gre v več primerih za to, da besedila delujejo na dolgi rok in se lahko umestijo v različne družbene ureditve in različne družbene kontekste," še piše v utemeljitvi.
O nagrajencih je odločila sedemčlanska žirija v sestavi Slavko Hren (predsednik), Branka Bezeljak, Metka Hojnik Verdev, Mitja Rotovnik, Gabrijela Gruden, Andrej Stopar in Andrej Vajevec.