Rodil se je 23. decembra 1968 v Ljubljani. Študiral je dramsko igro in umetniško besedo na AGRFT v Ljubljani in študij zaključil z vlogo Astrova v Čehovem Stričku Vanji v letniku Mileta Koruna in Matjaža Zupančiča. Za vlogo je leta 1992 prejel Severjevo in leto zatem študentsko Prešernovo nagrado.
V SNG Drama Ljubljana se je zaposlil leta 1992, pred tem je odigral nekaj vlog v Mestnem gledališču ljubljanskem. Že kot član osrednjega slovenskega gledališča pa je leta 1994 prejel Borštnikovo nagrado za mladega igralca za vlogo Maksa v Cankarjevem Kralju na Betajnovi, ki jo je ustvaril v Prešernovem gledališču v Kranju.
Hitro se je uveljavil kot igralec najzahtevnejših vlog. Poosebil je vrsto pomembnih likov iz klasične in sodobne svetovne literature. Med naslovne vloge, ki jih je oblikoval, sodi že legendarni Baal v režiji Eduarda Milerja, za katerega je prejel Borštnikovo nagrado za igro, nagrado občinstva Borštnikovega srečanja in zlati lovorjev venec na festivalu Mess v Sarajevu. Z enako vnemo, zrelostjo, neposrednostjo, začinjeno z nekaj mladostniške vihravosti, je interpretiral tudi Shakespearovega Hamleta in Othella.
Njegove velike kreacije so bile vezane na sodelovanje z največjimi slovenskimi režiserji, ob Milerju, Zupančiču in Korunu je ustvarjal še z Dušanom Jovanovićem, Janezom Pipanom, Diego de Breo ter v zadnjih letih tudi z Jernejem Lorencijem.
Zrele, ponotranjene, s kipečo, a neizbruhnjeno energijo je oblikoval like v Korunovih režijah: Maksa v Kralju na Betajnovi ali Komarja v Hlapcih Ivana Cankarja, Astrova v Stričku Vanji, Rogožina v Idiotu ali Dimitrija v Bratih Karamazovih Dostojevskega, Falaca v Strniševih Ljudožercih in Shakespearovega Kralja Leara.
Po letu 2000 je začel snemati televizijske nadaljevanke, kot sta Vrtičkarji in Teater Paradižnik ter kasneje Naša mala klinika. Uveljavil se je tudi v filmu, med drugim je zaigral v Zvenenju v glavi Andreja Košaka, Predmestju in Infernu Vinka Möderndorferja, Kratkih stikih Janeza Lapajneta in Nočnem življenju Damjana Kozoleta.
A tako kot je takoj po študiju v velikem zamahu osvojil slovensko občinstvo in slovensko gledališče ter nato filmski svet in najširše televizijsko občinstvo s televizijskimi nadaljevankami in vodenjem nekaterih televizijskih prireditev, enako se je v velikem zamahu vrnil na svoj matični oder, ker je ustvaril like Tita Andronika in Julija Cezarja z režiserjem De Breo ter Kralja Leara v sodelovanju s Korunom.
Med njegovimi najnovejšimi vlogami je bil Ata Ubu v Kralju Ubuju v Lorencijevi režiji, ki mu je lani prinesel dve nagradi - zlati lovorjev venec za najboljšo igralsko stvaritev na sarajevskem Messu in glavno nagrado za moško vlogo na zagrebških Dnevih satire. Sicer pa je med drugim prejel več Borštnikovih nagrad za igro ter leta 1997 nagrado Prešernovega sklada.
Naslednja vloga, ki jo je pripravljal, je bil Zlodej v Cankarjevem Pohujšanju v dolini Šentflorjanski, veliki koprodukciji Drame, Mestnega gledališča ljubljanskega in Cankarjevega doma, katere premiera v Milerjevi režiji je napovedana za 26. januar.
"Vsaka njegova vloga ima različno teksturo, še nepoznan vonj, danes je barvna televizija, jutri deževen dan ... Od igralca, ki ga oblikujejo številne vloge od televizijskih ekranov do predstav na gledaliških odrih, je mogoče pričakovati vse. Skoraj vse. Prepoznaven je po svoji humoristični plati in ni občinstva, ki ga ne bi nasmejal," je za SiGledal leta 2010 zapisala Patricija Kunštek.
Na družbenih omrežjih številni izrazi žalosti ob Šugmanovi smrti
Ljudje se na družbenem omrežju Twitter Šugmanu zahvaljujejo za njegove predstave, spominjajo se njegovih resnih in smešnih vlog, od gledališkega Hamleta do televizijskega vratarja Vesota.
Filmska režiserka Urša Menart je zapisala, da je bil Šugman zanjo "vedno ultimativni dokaz, da so najboljši igralci ponavadi tudi najbolj 'kul' ljudje in obratno".
Bosanski filmski režiser Dino Mustafić je zapisal, da je odšel eden najboljših igralcev in "moj dragi prijatelj". "Vsaka njegova vloga je bila radost za publiko," je dodal.
Šugman je kot navdušenec nad košarko pustil pečat tudi v športu. Košarkarska zveza Slovenije je tako tvitnila, da nas je zapustil "izjemen človek in odličen igralec. Jernej Šugman, velik ljubitelj košarke in podpornik @Euro2013, počivaj v miru".
Slovenski košarkarski Goran Dragić pa je ob izrazu žalosti dodal še zahvalo: "Hvala za vse lepe trenutke , ki si jih pričaral!!"
Veliko ljudi se je od Šugmana poslovilo tudi na Facebooku, kjer so oblikovali poseben profil z naslovom Jernej Šugman počivaj v miru.
Z izrazi obžalovanja in sožalji so se odzvali tudi v političnih vrstah. Predsednik vlade Miro Cerar je zapisal, da ga je vest o smrti "enega najmarkantnejših in najbolj priljubljenih slovenskih igralcev" pretresla.
Ravnatelj ljubljanske Drame Igor Samobor je medtem za spletno izdajo Dela dejal: "Odšel je eden največjih igralcev, kar jih je kdaj bilo na Slovenskem. Ta hip ne morem reči, kaj to pomeni za vse nas, za naše gledališče. Vem samo, da smo izgubili svojo lokomotivo."
Povezava na arhiv SiGledal: