Dupontova podobno kakor nekateri njeni predhodniki, zlasti nemški klasični filolog Ulrich von Wilamowitz-Moellendorff, v knjigi opozarja, da Aristotel pravzaprav nikoli ni imel namena zgodovinsko definirati atiške tragedije, temveč je bil njegov cilj konceptualna definicija tragedije. Odtod njena zahteva, da je treba Poetiko dekonstruirati do temeljev. »Zakaj tako radikalen namen? Zakaj ne bi ohranili tega ali onega izmed teh konceptov? Ker je Poetika past, ker je Aristotelovo besedilo popolnoma koherentno, kar je njegova moč in njegova slabost. Poetika je bila namreč zgrajena zunaj vsake odrske prakse in je teoretski spomenik, v katerem so vsi elementi nujni in se medsebojno upravičujejo.«

Florence Dupont (1943) je svetovno uveljavljena klasična filologinja, vrhunska poznavalka antične kulture in literature, zaslužna profesorica na pariški univerzi Paris-Diderot, avtorica preko tridesetih knjig ter številnih znanstvenih člankov s področja starogrške in rimske drame in gledališča.