Kamišibaj je tradicionalna japonska umetnost pripovedovanja zgodb ob slikah v malem lesenem odru (butaju), ki postaja popularna po vsem svetu kot oblika upora proti vsesplošni digitalizaciji družbe. V vsaki kulturi se kamišibaj razvije po svoje. V Sloveniji se je uveljavil kot avtorski kamišibaj, kjer vsak ustvarjalec izdela svojega in z njim nastopa, na Japonskem pa kamišibaje predvsem tiskajo, kupujejo in z nastopi posredujejo občinstvu.
Janček Ježek je prvi slovenski tiskani kamišibaj, ki omogoča, da se to priljubljeno ljudsko pravljico o dečku, ki se spremeni v ježa, pripoveduje otrokom na način kamišibaja. Na sprednji strani listov, ki jih vidi občinstvo, so barvne ilustracije, na zadnji strani pa besedilo, ki ga bere pripovedovalec, ko vleče liste iz butaja.
Pri pionirskem projektu so sodelovali prirejevalka besedišča in pedagoginja Jerca Cvetko, ilustrator, slikar, oblikovalec, grafitar, scenograf in kamišibajkar Jure Engelsberfer ter grafični oblikovalec Jernej Borko.