Urednik za scenske umetnosti Primož Jesenko se je pogovarjal z Matejo Koležnik, režiserko, ki je zadnjih pet let v Sloveniji ne najdemo več, medtem ko uspešno režira v nemških, avstrijskih in švicarskih gledališčih.
Tematski sklop se ukvarja z medkulturnostjo v slovenskem gledališču, med drugim z znamenito jugoslovansko gledališko skupino iz osemdesetih let KPGT (Kazalište, pozorište, gledališče, teatar), s problematiko migracij v dokumentarnem gledališču Žige Divjaka in z japonsko plesno tehniko buto pri nas.
Filmski urednik Matic Majcen v uvodniku piše o postopnem drsenju našega sveta v katastrofo, ki se mu distopični filmi prilagajajo tako, da so nehali prikazovati neko oddaljeno, pretirano in potvorjeno prihodnost kot nekoč, temveč vse bolj dajejo vtis, kot da poskušajo podati konkretne veščine za preživetje v točno določenih okoliščinah nadaljnjega poglabljanja trenutnih ekoloških in družbenih problemov.