V knjigi se prepleta več žanrov, prevladujejo avtobiografski spomini na čas služenja vojaškega roka v JLA. Skupaj sestavljajo drobne pripovedi, v središču je vsakič druga realna oseba, ki pa v romanu skoraj prevzame lastnosti karikiranih likov. Samo M. Strelec je v roman z občutkom vpel refleksijo življenja in vanj vključil modrosti odraslega človeka. Celota je postavljena v malce nadrealističen okvir, v romaneskno zgodbo, katere glavni antagonist je jugoslovanski podpolkovnik, kasneje general Ratko Mladić. Vojsko je Strelec namreč služil v vojašnici, kjer je bil Mladić komandant. Novo knjigo je pisal okrog deset let, naslov pa se mu je porodil v nekem trenutku: "Mladićev mladič se dobro sliši, tudi v srbohrvaščini, enkrat meki ć, drugič trdi č."
Zgodba je izvirna in unikatna ter je nekakšen Samo-portret pripovedovalca in Samo-refleksija nekega obdobja, ki je literarno zaznamovano s prepletanjem časov, hkrati pa z neposrednim in sproščenim jezikom bralca nasmeje ali pa v njem poglobi zavedanje o zgodovini, ki se odkriva skozi pripoved. V knjigi najdemo tudi osrednje poglavje o kuhanju kave Barcaffe Ratku Mladiću.
Strelec je svoje zapise sprva namenil sinu kot zbir spominov na najbolj nepredvidljivo in intenzivno obdobje življenja, na koncu pa je kot odlično delo preraslo svoj potencial in postalo nosilec pomembnega zasebnega in javnega zgodovinskega obdobja. Roman prevprašuje resničnost – kaj so ljudje zares doživeli in kaj sanjali; kaj sploh je čas in kako se ta obnaša do ljudi v njem ter kako se pri tem zarisuje meja med ljudmi in svetom.