Slovensko mladinsko gledališče je gledališki organizem, ki je ves čas na poti. Z igralskim ansamblom in režiserji, ki na krilih domišljije ustvarjajo vedno nove paralelne svetove, da bi jih ponesli novim in novim občinstvom naproti.

Nov dokaz za to izjemno kulturno poslanstvo Slovenskega mladinskega gledališča je fascinanten niz gostovanj, na katerih se bodo do konca leta 2013 predstavile tri njihove predstave: Preklet naj bo izdajalec svoje domovine!, Amado mio (nastal v koprodukciji s ŠKUC gledališčem) in Zadnji ples Nižinskega.

Najprej gostovanja predstave Preklet naj bo izdajalec svoje domovine!:

Maja bodo odigrali pet ponovitev na dveh pomembnih francoskih festivalih. Najprej, med 10. in 12. majem, bodo to Passages ali slovensko Prehodi, festival, ki bienalno poteka v mestu Metz in predstavlja uprizoritvene umetnosti ter glasbo od srednje Evrope do Azije. (Na tem festivalu so nadvse uspešno sodelovali že leta 2000 z velikim teoretiziranim spektaklom Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim Matjaža Bergerja.) 14. in 15. maja se bodo predstavili v Mulhousu (na francosko-nemško-švicarski tromeji) na novem festivalu velikega kulturnega centra La Filature s povednim imenom Horizon (Obzorje). Festival, na katerem bodo gostovale kreacije, ki pomembno razpirajo meje gledališča, bo SMG odprlo skupaj z zvezdo sodobne francoske režije Joelom Pommeratom in njegovo provokativno predstavo Ponovno združenje dveh Korej.

Franciji bo 27. in 28. maja sledila Rusija oziroma bolje Sibirija, in sicer 9. izdaja prestižnega mednarodnega festivala sodobnega gledališča Festival mladih gledališč Rusije v Omsku z dvema ponovitvama predstave. Festival, ki poteka na odrih osrednjih omskih gledališč, združuje najboljše ruske in mednarodne umetnike iz Avstralije, Irske, Velike Britanije (Forced Entertainment z Jutrišnjimi žuri, ki smo jih včeraj zvečer v okviru festivala Exodos videli tudi na odru SMG) in Estonije. Konec junija in v začetku julija bodo predstavo prvič odigrali za portugalsko občinstvo, in sicer v Portu (28. junija) in Lizboni (4. julija) oziroma bližnji Almadi (ki jo od prestolnice ločuje zgolj reka Tejo), kjer bodo spet odprli najpomembnejši mednarodni gledališki festival v državi: Festival internacional de teatro de Almada, in to ob začetku njegove jubilejne, tridesete izdaje. Dogodek, ki vsako leto pritegne številno mednarodno občinstvo, je posvečen predstavitvi vrhunskih dosežkov sodobnih odrskih umetnosti, do zdaj pa je gostil že skupine in umetnike, kot so Peter Brook, Peter Stein, Oskaras Koršunovas, Tg Stan, Théâtre des Bouffes du Nord, Théâtre de Gennevilliers (T2G), Bernard Sobel, Les Ballets C de La B & Akram Khan Company in druge …


Preklet naj bo izdajalec svoje domovine! / foto: Žiga Koritnik
Potem bo oktobra še enkrat »na sporedu« Francija, tokrat Lyon in otvoritev festivala Sens Interdits (Prepovedana smer) v slovitem gledališču Celestins, ki gosti največje umetnike sodobnega gledališča, od Roberta Lepagea do Arianne Mnouschkine in Roberta Wilsona. In malo pozneje, novembra, še kulturna prestolnica Brazilije, São Paulo, kjer se bodo po odmevnih gostovanjih Šeherezade in Silence Silence Silence predstavili že tretjič.

Mozaik letošnjih poletnih in jesenskih gostovanj bosta zaokrožili dve izjemno zanimivi gostovanji manjših predstav. Najprej se bo 7. junija na festivalu Premieres ali Premiere, ki izmenično poteka v Strasbourgu in Karlsruheju, predstavil Ivan Peternelj s svojim ugledališčenjem zgodnjih romanov P. P. Pasolinija Amado mio. Avgusta pa bodo imeli redko priložnost predstaviti se v prestolnici ZDA, in to v izjemno zanimivem kontekstu: Zadnji ples Nižinskega ameriškega dramatika Normana Allena v režiji Marka Mlačnika bodo petkrat (med 26. in 30. avgustom) odigrali v okviru razstave Djagilev in ruski balet, 1909–1929: ko je umetnost plesala z glasbo, ki jo pripravlja Smithsonian National Gallery of Art.

Tako bodo igralci in ekipa Mladinskega na različnih odrih v Franciji, Rusiji, Braziliji, ZDA, Nemčiji in na Portugalskem do konca leta odigrali rekordnih dvajset ponovitev predstav v slovenščini, ki bodo nadnaslovljene v nemščini, francoščini, ruščini, portugalščini in angleščini. Ni kaj, gledališki organizem, ki je ves čas na poti, tako kot se za ambasadorje slovenske in evropske kulture tudi spodobi.

Srečno pot!