Feliks me je k sodelovanju povabil zatem, ko sva se spoznala na neki razstavi v Kapelici. Že takrat sva se zaklepetala in si dokončevala stavke dobri dve uri – sredi januarja, v najhujšem mrazu! Pa nisva niti pomislila, da bi šla kam noter, na toplo … mislim, da smem v imenu obeh zapisati, da je bila energija med nama resnično čudovita!
Povabilo k sodelovanju pri tako širokem, celovitem projektu, kot je Rekviem v F-molu, me je kljub vsemu presenetilo. Bila sem počaščena, a tudi nekoliko v skrbeh; tako obsežnega projekta sem se lotevala prvič. Feliks me je takoj pomiril: poudaril je, da nama bo skupaj uspelo – in res; njegovi nasveti so mi bili med delom enostavno neprecenljivi!
Pričujoči prispevek sem si zamislila kot galerijo vsega, kar sva s Feliksom ustvarila med projektom, vabim vas – kajpak – tudi k branju komentarjev k slikam.
Povsem jasno je bilo že na začetku – če se želimo projekta lotiti resno, potrebujemo tudi jasno, resno poslovno strategijo. Brez vizitk ne bi šlo. Feliks je sam – I don't need a face to express myself – predlagal, da bi ilustracija njega samega ne imela obraza; zgolj klobuk in plašč ter skrivnostna zamišljenost …
Ideja, da bi naslovnico Feliksove pesniške zbirke opremila s slikovno navtično metaforiko, je prišla spontano ob eni izmed meni – pa tudi Feliksu – ljubših pesmi iz Rekviema v F-molu: »Jaz sem podmornica / ti si križarka / ali pa kakšna ribiška barka.« Zdelo se mi je odlično – povsem jasno in naravno mi je na misel prišlo, da bi ribe v mreži upodobila v obliki kitarskega akorda za F-mol, Feliksa pa kot mogočnega morskega psa, ki pa ga je mogoče brati tudi kot – jasno – podmornico. Ženska prihaja k njemu le v obrisu, kot silhueta; vedno skrivnostna »… in vedno lepa,« dodaja Feliks.
Feliks me je povabil na prvo snemanje za album Rekviem v F-molu. Takrat sem ga med odmorom (ki ga on menda edini ni potreboval!) prosila, če lahko naredim nekaj posnetkov njega med sprehodom …
Videospot za pesem Gastronomija
Feliks me je poklical na deževen ponedeljek. Rekel je, da želi posneti videospot. Jedel bo burger. To je vse, kar sem vedela, preden sem prišla na mesto snemanja, kjer me je pričakal z vrečko hitre hrane. Nato se mi je utrnilo – Andy Warhol!
In scena?
S Feliksom sva se takoj strinjala, da mora biti minimalistična. Kmalu se je ponudil odličen koncept, ki je sceni in rekvizitom ponudil vlogo povezovanja dogajanja performansa. Njen glavni element je kocka, iz katere vse izhaja in v katero se vse vrača. Njene ploskve gledalcu ponudijo oporo pri postavitvi dogajanja v prostor, istočasno pa nakazujejo različne svetove, ki se jih zgradi s pomočjo rekvizitov, ki se v kocki skrivajo. Fotografije scene žal ne moremo pokazati, ogledali si jo boste lahko 9. maja ob 20. uri (Slovensko mladinsko gledališče, dvorana Stara pošta), če se boste performansa Feliksa S. udeležili!
Brina Steblovnik, 9. 5. 2014
Iz refleksije v materijo
:
: