Jernej Lorenci se je na FBS tokrat predstavil še z drugo lutkovno »kreacijo«, Ostržkom. Ljubezen, zloba, iskanje izgubljenega in tistega, kar si tako zelo želiš: da je cilj pomembnejši od vsega.
Ostržek je zgodba o lutki, ki si želi postati človek – deček. Vendar pot ni lahka. Človek ima srce, lutka ne, mora si ga zaslužiti. S srcem pridobiš ljubezen pa tudi strah, trpljenje, razočaranje. Ostržek potuje skozi vsa ta čustva in občutenja, da pride do cilja.
Premiera se je odvila leta 2007, ampak zaradi univerzalnosti lutkovnega jezika in teme pravljice predstava še vedno živi. Preseneča, celo osupne nas prav zaradi svoje iskrenosti in s tem tudi krutosti. Režijski koncept pripovedi ne olepšuje, ne ziblje nas v varnem objemu. Ostržek nam kaže svet in življenje takšna, kot sta – neizprosna.
Jernej Lorenci si je za povezovanje prizorov in zorni kot izbral filmski žanr, iz katerega je črpal načine postavljanja okvirov gledališkega prostora. Filmsko kadriranje je bilo očitno, saj smo prizore gledali tako iz totala kot v detajlu približanih kadrov. S tem je režiser, podobno kot v filmu, natančno določil gledalčev fokus ter z ustrezno izbiro lutkovne tehnologije omogočal pravilno gibanje (tekanje, prijemanje, govor …).
V znamenitem prizoru Ostržkovega laganja vidimo le njegovo glavo oziroma obraz. Z vsako lažjo se nos podaljšuje naravnost v dvorano. Gledalcem se tako Ostržkov dolgi nos vedno bolj grozeče približuje, njegova laž pa s tem vpliva tudi na nas oziroma na naše (običajno mirno) estetsko doživljanje.
Lutkovna tehnologija se spreminja glede na kadre, od marionete do lutk na palici ter velikih obrazov. Animacija ni bila brezhibna, vendar te napake niso motile, saj je bila predstava likovno zelo dobro izoblikovana. Gregor Lorenci, Branko Hojnik, David Orešič in Belinda Radulović so za celostno likovno podobo lutkovne predstave Ostržek v okviru 5. Bienala lutkovnih ustvarjalcev prejeli tudi nagrado, obrazloženo z naslednjimi besedami: »V predstavi je razvidno uspešno sodelovanje umetnikov (Gregor Lorenci, Branko Hojnik, David Orešič in Belinda Radulović), ki v predstavi vzpostavijo skladno visoko estetizirano vizualno celoto.«
Kljub vsem poznani zgodbi in lutkovnem predznaku nam predstava lahko ponudi nov pogled na zgodbo, kjer se lutka spopada s svetom, svojim ciljem ter spoznava pravo življenje. Večna vprašanja in življenjski izzivi lahko v lutkovnem gledališču odpirajo nove dimenzije in prav s temi se igra Jernej Lorenci. Z drugačnimi sredstvi razkriva svoje videnje naše eksistence.
Premiera
6. 10. 2007, Lutkovno gledališče Maribor
Režiser in dramaturg: Jernej Lorenci
Oblikovalec lutk: Gregor Lorenci
Scenograf: Branko Hojnik
Kostumografka: Belinda Radulović
Avtor glasbe: Branko Rožman
Oblikovalec svetlobe: David Orešič
Glasbeniki:
Aleksandar Kuzmanovski, čelo
Branko Rožman, harmonika
Lovro Turin, klarinet
Igrajo:
Petra Caserman
Maksimiljan Dajčman
Karla Godič
Metka Jurc
Davorin Kramberger
Andrej Murenc, k. g.
***
Že vrsto let v času Festivala Borštnikovo srečanje vsakodnevno izhaja Bilten, ki ažurno in temeljito poroča o celotnem dogajanju na festivalu. Vsebinsko Bilten bogatijo in ustvarjajo mladi avtorji, študentje ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo in mariborske Filozofske fakultete. Bilten z njihovo pomočjo pokriva širno polje festivalskega dogajanja, s spremembami v 2010 pa vnašamo svežino v prav vsako celico Festivala!
(Ksenija Repina Kramberger)
Na Sigledal festivalsko dogajanje bogatijo prispevki sodelavcev spletnega portala slovenskega gledališča www.sigledal.org kot tudi prispevki avtorjev Biltena, ki tako razširja svoje polje vidnosti še izven festivalske lokacije.
(Nika Arhar, urednica spletnega fokusa Borštnikovo srečanje 2010 na Sigledal)
