Prešernovo gledališče nagrado julija vsako leto podeli enemu članu igralskega ansambla za izjemno igralsko stvaritev v minuli gledališki sezoni. Ternovšek je žirijo in gledalce navdušil z vlogo Petra v predstavi Deževen dan v Gurlitschu v režiji Sebastijana Horvata. "Nagrade so potrditev za dobro opravljeno delo in takšnih potrditev sem, tako kot drugi igralski kolegi, vedno vesel. Se pa z nagrado nič ne spreminja, vsakič znova začneš od začetka," je povedal.
V minuli sezoni je zaigral tudi v predstavi Vse zastonj! Vse zastonj v režiji Ajde Valcl, ki je na letošnjih Dnevih komedije prejela nagrado žlahtne komedije po izboru žirije. Obe predstavi sta mu zelo ljubi, z obema sta se mu tudi izpolnili želji, da bi po daljšam času znova igral v komediji in da bi igral pod režisersko taktirko Sebastijana Horvata.
Obe predstavi sta tudi izrazito družbeno kritični in obe sta še vedno na repertoarju, ima pa, kot je povedal sogovornik, komedija večji doseg občinstva, saj so komedije načeloma bolj gledane. Vendar pa to ne pomeni, da bi bilo smiselno družbeno angažiranemu gledališču igrati predvsem komedije. "Občinstva se dotaknejo različni žanri in vse je treba igrati," je prepričan.
Ob tem je opozoril na slabšalni odnos, ki ga imamo Slovenci do komedije, češ da gre za komercialni izdelek, namenjen le zabavi. Tudi pri financiranju gledališč s strani ministrstva za kulturo komedije štejejo manj in tako v gledališčih, katerih program financira država, niso preveč zaželene. V Prešernovem gledališču Kranj so sicer večkrat na sporedu predstave z duhovitimi elementi, prave komedije pa ni bilo že več let.
Ternovšek rad igra v različnih žanrih, vse od otroških predstav, kriminalk, dram in komedij do tragedij. O svojih vlogah in predstavah ter problemih, ki jih nagovarjajo, kritično razmišlja. Meni, da je poslanstvo gledališča, da opozarja na družbene probleme: "Vloga gledališče se je skozi čas, glede na svet, v katerem živimo in v katerem je toliko različnih medijev, ki ponujajo raznorazne vsebine, sicer spremenila. Vrednost gledališča pa je v tem, da se je ohranilo kot prostor premisleka in razmisleka. Zato je prav, da opozarjamo na probleme, ki nas obkrožajo."
Pa ima Ternovšek glede na svoje izkušnje občutek, da gledališče dejansko prispeva k temu, da bi bila družba boljša? "Včasih sem globoko verjel v to, zdaj pa na žalost ne več tako globoko, a imam izkušnje, ko je kakšna stvar imela neposredni vpliv," je dejal in spomnil na avtorski projekt o izbrisanih 25.671, ki so ga v Prešernovem gledališču Kranj pod režisersko taktirko Oliverja Frljića pripravili pred 10 leti. Ta je neposredno vplival na družbeno in politično stvarnost. "Tudi trenutek je bil pravi, stvari so se poklopile in izbrisani so končni dobili odškodnine," je povedal Ternovšek.
Ugotavlja sicer, da ima žal gledališče vse manj vpliva. Nekoč, denimo v času druge svetovne vojne, je bilo gledališče zbirališče razmišljujočih ljudi, prostor izmenjave idej, ne le od z odra na občinstvo, temveč tudi med samim občinstvom, ki se je v gledališčih srečevalo in pogovarjalo. Danes tega ni več v takšni meri. "Ljudje smo v službah od jutra do večera in potem se nam ne da nič več. Usedemo se pred televizor in gledamo nekaj, o čemer nam ni treba razmišljati, da se možgani počasi odklopijo. Tako smo padli v kapitalistični mlin," je opozoril.
Predstava o izbrisanih je bil prvi avtorski projekt, ki so se ga lotili v kranjskem gledališču, sedaj je takšnega načina ustvarjanja precej več. Pri avtorskih projektih se pričakuje bistveno večji angažma igralcev, ki sodelujejo pri ustvarjanju besedila. "Pri tem se je naša vloga zelo spremenila in nekaterim igralcem je takšen način dela všeč, drugim ne. Meni je super, saj rad tudi pišem," je povedal Ternovšek.
V gledaliških predstavah se v zadnjem obdobju uporabljajo tudi številni novi, sodobni pristopi. "Tudi gledališče gre naprej. Ljudje smo se s filmi navadili na hitre menjave, drugačno dramaturgijo, časovne skoke. Lep primer tega je Deževen dan v Gurlitschu, ki je v bistvu filmsko narejen. Predstava ima hkrati sedem prizorišč, na katerih praktično vidiš vse in ki se osvetljujejo, ko je to potrebno. Skoki so bliskoviti, v preteklost, prihodnost, iz enega prostora v drugega, notri, zunaj in tako naprej. Gledališče se je zelo spremenilo, tako kot se spreminja svet, saj gledališče in umetnost na splošno odslikavata to, kar živimo."
Sicer pa Ternovšek v marsičem opaža tudi vrnitev 80-ih let, ki je opazna tako v glasbi kot v stilu oblačenja, pa v filmih, ki se vrtijo na televiziji. Osemdeseta leta so imela nek pozitiven duh, kazala se je svetla prihodnost. Vse se je seveda sfižilo. Danes pa ne vemo več, kaj bi, zato se sedaj vračamo v tisto obdobje," razmišlja Ternovšek.
V začetku prihodnjega leta ga bomo lahko videli v novi predstavi Harun in morje zgodb Salmana Rushdieja v režiji Ivane Djilas. Kot je povedal Ternovšek, gre za magično gledališče, za čudovito pravljico za otroke in za odrasle. Besedilo je Rushdie napisal za Satanskimi stihi in po dveh letih tišine po izrečeni smrtonosni fatvi.