Pri založbi LUD Literatura je v zbirki Novi pristopi izšla monografija Dramske pisave stoletja: od Ivana Cankarja do Simone Semenič in naprej dramaturga, esejista, teatrologa in kritika Tomaža Toporišiča. Avtor v njej analizira spremembe in prelome slovenskih dramskih pisav zadnjega stoletja – od Cankarja, Gruma in ekspresionistične dramatike, Mraka in himnične tragedije, Zupanovega intimizma pa do poetične, eksistencialistične in absurdne dramatike v povojnih desetletjih (Javoršek, Smole, Zajc, Strniša, Taufer, Kozak, Božič, Makarovič, Jovanović, Jesih, Šeligo, Svetina, Jančar). Posebno pozornost namenja tudi dramskim pisavam v postdramskem gledališču in temu, kar mu je sledilo (Filipčič, Zupančič, Mirčevska, Semenič, Morano in nove generacije)
Razmerju med gledališčem in vojno se v monografiji Gledališče in vojna: uprizoritveni odzivi na vojne v 90. letih v nekdanji Jugoslaviji posveča dramaturginja in kritičarka Zala Dobovšek. Delo, ki je izšlo v zbirki Knjižnica, bralcu približa fenomen vojne in razjasni izvor potrebe ustvarjalcev in ustvarjalk, da po izkušnji tako travmatičnega dogodka o njem govorijo in ga predelujejo na odru.
V Knjižnici MGL je izšla tudi knjiga Igrati (se) igralke Nataše Burger, ki jo je napisala na podlagi večletnih pedagoških izkušenj z igralkami in igralci. V knjigi se prepletajo konkretne vaje in naloge, ki jih je mogoče uporabiti v igralskem poklicu, prinaša tudi tri avtorske zgodbe v obliki izpovedi. V drugem delu se nahaja prevod avtoričine monodrame z naslovom Ko spregovori telo.
Igri se posveča tudi delo Moč igralca mednarodno priznane ameriške učiteljice tehnike igre Ivane Chubbuk, ki je prav tako izšlo v Knjižnici MGL. Delo je osnovano na avtoričini lastni metodi in predstavlja novo smer v igralskih tehnikah 21. stoletja ter postavlja nov mejnik v gledališkem in filmskem ustvarjanju. V knjigo so vključeni praktični primeri, kako so njena igralska orodja uspešno uporabili številni igralci in igralke.
V knjigi Gledališče Möderndorfer, ki jo je založil Forum Ljubljana, sozaložil pa Slovenski gledališki inštitut, se Vinko Möderndorfer posveča 106 uprizoritvam, ki jih je zasnoval v dobrih štirih desetletjih režijskega ustvarjanja, od svoje prve režije leta 1980 v Eksperimentalnem gledališču Glej do krstne uprizoritve opere Samorog leta 2021. Delo vsebuje zelo raznolika besedila – razmišljanja, razčlembe dramskih besedil, zapise o rojevanju in razvoju gledališč, osebne zabeležke, spomine, utrinke z vaj, anekdote …
O spominih na gledališče se je v delu Živi ogenj gledališča razpisala tudi Saša Pavček. V gledališki avtobiografiji, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga, so zbrani igralkini spomini na gledališče, vključuje pa tudi portrete drugih gledaliških ustvarjalcev in eseje o umetniški besedi, dramatiki, poeziji …
Mladinska knjiga in Slovenski gledališki inštitut sta izdala biografijo plesne umetnice Marte Paulin Schmidt - Brine z naslovom Samo en ples, ki jo je napisala dr. Malina Schmidt Snoj. Delo je preplet osebne zgodbe in zgodovine, dopolnjuje in dokumentira pa jo več kot dvesto fotografij.
Na Programu Ars so v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija pripravili novo zvočno knjigo Moja zgodba s podnaslovom Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi. Avtobiografski roman je popotovanje po življenju gledališkega in filmskega igralca Evgena Carja.
Drame Antigona, Romeo in Julija ter Kralj Ubu lahko odslej prebiramo tudi v stripovski obliki. Stripi so izšli pod okriljem Slovenskega gledališkega inštituta v sodelovanju s poljskim in slovaškim inštitutom. Kralja Ubuja je ilustriral Ciril Horjak.
Antigoni je posvečeno tudi delo filozofa Gregorja Modra z naslovom Antigona: esej o Heglovi politični filozofiji, ki je izšlo pri založbi FDV v zbirki Skodelica kave.
V sezoni 2022/2023 je pri nas izšlo tudi nekaj dramskih besedil. Pri založbi Črna skrinjica je izšla poetična igra Zgodba o bakrenem kralju avtorice Urše Majcen, ki je bila lani nominirana za nagrado Slavka Gruma. Pri Slovenski matici so izdali Molierove komedije Šola za žene, Kritika Šole za žene in Improvizacija v Versaillesu. Igre je prevedel Aleš Berger, spremno besedo pa je prispeval Janez Pipan.
Slovenski dramatiki je posvečena tudi majska številka revije Literatura. Uvodnik o (mladi) slovenski dramatiki je napisala Nika Švab, v nadaljevanju pa sledijo odlomki iz dramskih besedil Bunker Eve Kučere Šmon, 3 vitezi Ive Š. Slosar in Daleč, daleč stran Jake Smerkolja Simonetija. Gledališko obarvani sklop nadaljujeta intervju z dramaturginjo, gledališko kritičarko in predavateljico Zalo Dobovšek in esej gledališkega kritika Roka Bozovičarja, zaključuje pa refleksija Tomaža Toporišiča o pomilenijski dramski pisavi.
Ob deseti obletnici plesnega festivala CoFestival je izšla publikacija z naslovom V času, onkraj časa, ki je pregled dosedanjih desetih izdaj festivala in vsebuje teoretske prispevke, osebne poglede in umetniške intervencije gostujočih koreografinj. Izšla je v slovenskem in angleškem jeziku, uredila pa jo je Nika Arhar.
V sozaložništvu JSKD in zavoda Amarant je izšel gledališki priročnik za mentorje in režiserje gledaliških skupin Od besedila do uprizoritve avtorice Maje Gal Štromar.
Slovenski gledališki inštitut je izdal Slovenski gledališki letopis 2020/2021, že devetindvajseti po vrsti. Druga številka desetega letnika revije Amfiteater, edine slovenske znanstvene revije za področje teatrologije in študijev scenskih umetnosti, je posvečena temama, ki sta bili v središču Amfiteatrovih simpozijev v letih 2020 in 2021: spremembam v dramski pisavi in gledališču po letu 2000 ter vprašanju skupnosti v uprizoritvenih umetnostih. Tema predzadnje številke (211-212) revije Maska je ekologija med izvedbo in uprizoritvijo, tema zadnje številke (213-214) pa pozornost oz. premislek o spremenjenem stanju našega receptivnega aparata, ki je posledica tehnoloških vmesnikov, zaradi česar se je spremenilo samo polje sodobnih scenskih umetnosti. Pri Maski je izšlo tudi delo Katje Praznik Delo umetnosti. Večji del prve številka revije Amfiteater v letu 2023 predstavljajo razprave, pripravljene na podlagi prispevkov na Amfiteatrovem simpoziju, ki je na temo »Gledališki eksperiment na Slovenskem (1966–1986) in njegovi odmevi" potekal jeseni 2022 v Slovenskem gledališkem inštitutu v Ljubljani. Številko je uredila nova glavna in odgovorna urednica revije dr. Maja Murnik.
Vabljeni tudi k branju dela Eseji o komediji (Knjižnica MGL, 2022) Jureta Gantarja, ki je bilo med nominiranimi za Rožančevo nagrado – nagrado za najboljšo esejistično zbirko, in novega romana Ivane Djilas z naslovom A si lahko vsaj enkrat tiho (Založba Goga).