Kateri so podporni stebri hiše Hamletovanja, kjer se izreka Hamletova beseda? Katera so izhodišča, iz katerih se vzpostavlja svet Hamletovanja? Začne se pri radovednosti, igrivosti in zaupanju v gledališče. Ustvarjalnost ima svoje zasnutke v vsakem posamezniku, a zgodi, dogodi se šele s konstruktivnim delovanjem v skupini, ustvarjalni skupnosti. To je prvi steber Hamletovanja, saj se v nevarno zabavo Hamletove besede lahko vstopi le z močno osnovo radovednosti in igrivosti, ki jima uspe Hamletovanje potisniti stran od napačne miselnosti, češ le še ena predstava izmed mnogih ponujenih v teh tako zelo opevanih časih mladim nenaklonjene »stare družbe« in potrošniške hiperprodukcije. Hamletovanje gre dlje: osnovano na igrivosti postane delovanje in prestopa meje »varnega gledališča«, v katerem mlada generacija ustvarjalcev zgolj prikazuje nepravilnosti in nenaklonjenost sodobne družbe mlajšim generacijam. Hamletovanje sega dlje, ker preko delovanja zaživi v novem umetniškem pristopu in usmerja k novemu pojmovanju gledališča.

Drugi steber je plodovita podlaga improvizacijskega gledališča, ki poleg iskanja smešnega nudi še možnost prehajanja dveh različnih plati resnosti: resnosti visoke, tj. Shakespearove besede in resnosti gledališke improvizacije, ki od igralca zahteva izčrpno mero pozornosti, budnosti in odgovornosti do uprizarjanega. Šele s tehniko improvizacijskega gledališča lahko stopi v korak s trdno osnovanim konceptom Hamletovanja; neodločnost kot izhodišče za proces odločanja, kdo je posameznik, kako bo deloval in kako se bo udejanjal v svetu.

Tretji steber sta beseda in telo, ki se ne poskušata ujeti v dualizem kakršnekoli vrste, niti v kakršnekoli druge izme. Gre za spiralno dogajanje besede in telesa, ko beseda kloni pod bolečino telesa, ko se telo znajde v krču zaradi teže besede, ko se v posamezniku-igralcu bije boj med razumskostjo besede in primitivnostjo, tj. prvinskostjo telesa.
»Trume nebeške! Zemlja! In kaj še? Naj dodam še pekel?«


Foto: Domen Martinčič
Četrti steber je človek, ki se vrača v svoj mitični popek, v kaos. Da, človek. Ker ta ni zgolj mehanski sistem, ampak vedno znova preseneča, podira definicije, ki si jih sam ustvarja, ruši pričakovanja in se vedno znova vrača k samodestruktivnosti.

»Človek, kaj je, če ves svoj vek zapravi za jed in spanje? Nič več kot žival. On, ki nas je ustvaril z mislijo, odprto v prej in poslej, gotovo nam ni dal bogu podobne zmožnosti umevanja, da v nas plesni nerabljena.«

Stebri Hamletovanja so postavljeni. Težišče, tisti temeljni kamen, ki gradi ta nevarni svet Hamletovanja, ta »ludi party«, pa je doživetje. Po premierni uprizoritvi in dveh ponovitvah minuli konec tedna lahko ustvarjalna skupina Hamletovanja z gotovostjo potrdi, da gre v tej gledališki predstavi za svojevrstno doživetje, ki slehernemu gledalcu ne odvrne pogleda od dogajanja, ne vklene ga v apatično prisotnost, temveč ga pogoltne v svet nevarne igre. Akcija, reakcija, drznost in brutalnost, prežete s Hamletovo besedo, gledalce potegnejo v čuječnost, aktivno prisotnost. S Hamletovanjem zmožnost umevanja tako rekoč ne plesni več nerabljena v gledalcu, temveč se skozi brutalno dogajanje postopoma prebuja in gledalca spodbudi k premisleku in odzivanju.

In še za konec: Če komu, je treba slediti gledalcem in njihovim odzivom po vstopu v svet Hamletovanja. Za nekatere je bil minuli hamletovalski konec tedna doživetje, kakršnega v gledališču doslej še niso doživeli. Za nekatere je bilo prisostvovanje v gledališki predstavi drzno, tudi šokantno; a tudi tisti, ki mestoma niso mogli pogledati v svet Hamletovanja, so ostali in šli s Hamletom do konca. To pa je pogoj za pravo doživetje, ko se v gledališču združijo različni okusi, skupaj rušijo pričakovanja in vztrajajo v skupnem premišljevanju o (naši) sodobni hamletovski podobi.


foto: Vid Hajnšek
Zatorej vabljeni še enkrat. Vstopite v svet Hamletovanja, dovolite si hamletovati! Četudi menite, da ste videli in doživeli že vse, Hamletovanja zagotovo še niste.

***

Tjaša Črnigoj
HAMLETOVANJE
Po motivih Shakespearovega Hamleta (v prevodu Srečka Fišerja)

Režiserka: Tjaša Črnigoj
Lektorica in sodelavka za dramaturgijo: Maša Jazbec
Avtor glasbe: Gregor Kocijančič
Kostumografinja: Minka Rozman

Igralca:
Rok Kravanja
Iztok Drabik Jug

Oblikovalci luči: Tjaša Črnigoj, Janko Oven in Andrej Petrovčič
Vodji predstave: Andrej Petrovčič, Janko Oven
Producentka: Pija Bodlaj

Premiera: petek, 21. novembra 2014
Kulturnica LGL

Ponovitvi:
četrtek, 27. novembra 2014
petek, 28. novembra 2014