Moram priznati, da se redko zgodi, da predstava popolnoma pritegne našo pozornost. Zelo dobro pa to uspe s svojo značilno scenografsko postavitvijo na odru Stephanie Cumming in Luku Baiu, koreografoma in izvajalcema v predstavi Govoreča glava. In kako jima to uspe? V predstavi uporabljata nekaj izpostavljenih elementov in vsak med njimi ustvarja kompleksne podobe. Najbolj izrazita elementa sta gibanje in zvok, ki imata zelo pomembno vlogo v strukturi same predstave. Telo ustvarja in dosega estetsko izčiščeno gibanje. Vendar je tako kot telesnost pomemben tudi zvok, za katerega se zdi, da je povsem v skladu z vsemi dramaturškimi načeli in tako ustvarja določeno pripoved, enako močno kot jo drugi elementi predstave. Pri tem ne gre za prijetne melodije, ampak za lomljene, eksplozivne zvoke, ki prihajajo iz virtualnega sveta. Prav virtualnost je temelj te predstave, ki se ukvarja s sodobnimi načini komuniciranja in zakoni nove tehnologije. Pravzaprav predstava temelji na uporabi komunikacijske programske opreme Skype, s katero se performerja igrata in tako ustvarjata groteskno sliko. Skype tako ni več le orodje za komunikacijo, temveč postane predmet, ki nas potvarja in briše resničen dialog med ljudmi. Govoreča glava je estetsko zelo bogata predstava, ki se ukvarja z lažno podobo, ki jo danes ustvarjamo s pomočjo medijske realnosti spletnih socialnih omrežij. Zato zagotovo prikliče vrsto čustev, ki nas prisilijo, da premislimo o teh sodobnih praksah.

(Prevedla Kaja Cencelj, SiGledal)

***

Za "6. Front@ sodobnega plesa" bloga Ewelina Smereczynska.
Svoje prispevke deli tudi z obiskovalci portala SiGledal, sicer pa jih lahko preberemo na spletni strani festivala.