V soboto, 22, v nedeljo, 23., in v ponedeljek, 24. junija, ob 21. uri bodo gostovali v gledališču Kameri v Tel Avivu (»The Cameri Theatre of Tel Aviv«). Rekviem v produkciji MGL bo tako sodeloval na mednarodnem festivalu, kjer se bodo predstavila gledališča iz vse Evrope in seveda Izraela, ki so v zadnjih letih uprizorila igre Hanocha Levina.

Ozadje in vsebina

Leta 1999 umrli Hanoh Levin je najpomembnejši izraelski dramatik. V 56 letih svojega življenja je ustvaril 63 dramskih del, 22 jih je tudi sam zrežiral. Pisal je tudi prozo in poezijo in ustvarjal tako rekoč do svojega zadnjega dne. Izjemna izpovedna moč Rekviema gotovo izhaja tudi iz Levinove osebne izkušnje, saj je bila ta igra eno njegovih zadnjih del. Premierno je bila uprizorjena le nekaj mesecev pred njegovo smrtjo in doživela več kot 400 ponovitev. Levinovo pisanje odlikujeta neposrednost in svojevrsten slog, ki preseneča s satiričnimi preobrati in poetičnimi prispodobami.

Besedilo Rekviem ali v izvirniku Aškavá, ki se ukvarja z vprašanji o smislu življenja in smrti, je bilo prvič uprizorjeno 19. marca 1999 v Gledališču Kameri v Tel Avivu. Sam naslov igre, torej Aškavá, je pojem, ki v judovstvu označuje vse tiste verske obrede, ki se izvajajo po človekovi smrti. Od teh je najpomembnejša molitev ob smrti ali tfilát aškavá. Tudi igra sama je bila opisana kot pravljica o smrti, čeprav se ukvarja predvsem z dogodki pred smrtjo.

Besedilo Rekviem sproža vprašanja o pomenu življenja v času najskrajnejšega preizkusa – srečanja s smrtjo, ki se ji ne da ubežati. Igra ob vsej svoji ostrini in tragifarsičnosti, uprizorjena z glasbo in brez vidika okrutnosti, sicer tako pogosto prisotnega pri Levinu, ustvarja občutek privzdignjenosti duha resnosti tematike navkljub. Gledalci ob uprizoritvi resda ne morejo imeti nikakršnih dvomov o pesimizmu v tej igri, vendar nekateri v njej utripajoče usmiljenje lahko občutijo kot pot k vzpodbudi in upanju, spet drugi lahko doživijo celo čustveno sprostitev, katarzo in olajšanje, ki izhaja iz dihotomije med svetom gledališča in resničnim življenjem. V besedilu se da zaslediti proces razvoja zavesti likov, kar nakazuje dodaten efekt: igra vzpodbuja soočanje z najtežjimi resnicami s povsem odprtimi očmi, gledanje, ki gledalca osvobodi tako iluzij kot nejasnih tesnob in mu omogoča doživljanje lastnega življenja takega, kot je.