STA, 12. 12. 2014

Glengarry Glen Ross v SMG danes krvavo aktualna predstava

V Slovenskem mladinskem gledališču (SMG) so na oder postavili igro Davida Mameta Glengarry Glen Ross v režiji Vita Tauferja. Po besedah dramaturga Tomaža Toporišiča se Mametovo besedilo danes, ko živimo globoko v postsocialističnem kapitalizmu in sredi nepremičninske krize, bere krvavo aktualno.
:
:

Foto: Dušan Ojdanič

Taufer v predstavi vidi močno vzporednico z Razrednim sovražnikom Nigela Williamsa, ki ga je v SMG režiral na začetku 80. let minulega stoletja. Tudi tam gre za skupino mladih moških, zaprtih v institucijo, ki je izgubila svojo funkcijo in vsebino.

Mametovo besedilo ga je, kot je povedal na včerajšnji novinarski konferenci, navdušilo. V njem so moški agenti podjetja, ki gre k vragu, sami pa tako izgubljajo funkcijo in postajajo družbena margina. Ostanejo jim le še nasilje, brutalnost in vulgarnost.

Kot je še dejal Taufer, je Mamet poudarjal, da ni želel ustvariti realistične slike sveta. Igro odlikujejo natančni, inteligentni, ostri, pogosto vulgarni dialogi, polni nenadnih in nepredvidenih preobratov, ki gledalca iz sveta realizma povlečejo v čisto mametovsko poezijo jezika.

V Mametovi igri so liki zaprti v kletki ameriškega kapitalizma 80. let minulega stoletja, v kateri nenadni sprožilec neposredno realnost še bolj radikalizira. Uprava podjetja namreč razglasi mesečno tekmovanje, v katerem bo najboljši prodajalec dobil kadilak, dva najslabše uvrščena pa bosta odpuščena. Tako zastavljen zaplet glavnim likom onemogoča, da bi stopili v kakršnekoli drugačne odnose kot tekmovalne, so zapisali v gledališču.

V predstavi igrajo Dario Varga, Matej Recer, Matija Vastl, Željko Hrs, Stane Tomazin, Blaž Šef, Uroš Maček in Marko Mlačnik. Prevod podpisuje Zdravko Duša, scenografijo Matej Stupica, kostumografinja je Barbara Stupica. Premiera bo v torek, 16. decembra, ob 20. uri v spodnji dvorani SMG.

Esejist, dramatik, scenarist in filmski režiser David Mamet je z Glengarry Glen Ross leta 1983 napisal svojo še do danes najpomembnejšo dramo. Zanjo je prejel Pulitzerjevo nagrado, nagrado Laurencea Olivierja za najboljšo novo dramo in nagrado newyorških dramskih kritikov. Leta 1992 je besedilo predelal v scenarij za film.