Leto 2020 je tako minilo brez treh največjih slovenskih gledaliških festivalov: Tedna slovenske drame, Festivala Borštnikovo srečanje in Dnevov komedije. Teden slovenske drame bi se moral tako kot vsako leto začeti na svetovni dan gledališča, 27. marca, in trajati do 6. aprila, vendar je bil najprej prestavljen na junijski in pozneje na novembrski termin, epidemiološka situacija pa tudi takrat ni dopuščala izvedbe, zato je bil osrednji del festivala, ki naj bi vključeval tekmovalni in spremljevalni program, odpovedan. V Prešernovem gledališču Kranj so kljub epidemiji pripravili številne projekte. Konec maja so na gradu Khislstein odprli pregledno razstavo Dogodek je tu, dogodek imate v mestu! – 50 let festivala Teden slovenske drame, ki je vse leto nastajala v sodelovanju z Gorenjskim muzejem, Slovenskim gledališkim inštitutom in Radiem Slovenija, ter pripravili še tri druge razstave. Delavnico dramskega pisanja, ki vsako leto poteka v okviru Tedna slovenske drame, so nadomestili s projektom Monologi s kavča, h kateremu so povabili dramatike Simono Hamer, Simono Semenič, Roka Vilčnika - rokgreja, Varjo Hrvatin, Kim Komljanec, Petra Rezmana, Nejca Gazvodo in Tjašo Mislej. Avtorji so napisali kratke monologe, ki so jih pod režijskim vodstvom Luke Marcena in Maše Pelko posneli igralci kranjskega gledališča, monologi pa so bili nato dostopni na spletu. Kljub odpovedi sta bili podeljeni tudi najpomembnejši festivalski nagradi. Nagrado Slavka Gruma je prejela Tjaša Mislej za dramo Naše skladišče. Besedilo je septembra v režiji Mateje Kokol v kranjskem gledališču doživelo tudi krstno uprizoritev. Nagrada za mlado dramatičarko pa je šla v roke Varje Hrvatin, ki je žirijo prepričala z besedilom Vse se je začelo z golažem iz zajčkov. V Prešernovem gledališču Kranj so v sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom in Layerjevo hišo jeseni posneli tudi pogovore z nagrajenkama in preostalimi nominiranci za Grumovo nagrado: Izo Strehar, Simono Semenič, Simono Hamer ter Katarino Morano in Žigom Divjakom. Gledališče je v okviru festivala pripravilo tudi tri kataloge – jubilejnega, preglednega in rednega, nagrade predstavam in njihovim ustvarjalcem pa letos niso bile podeljene.
Marca bi se moral v Celju odviti tudi festival Dnevi komedije, ki so ga sicer nameravali prestaviti na poznejši termin, vendar do izvedbe ni prišlo. Podelili so le nagrado žlahtno komedijsko pero, ki jo je za komedijo Pravi heroji letos prejel Rok Vilčnik – rokgre, druge nagrade niso bile podeljene.
Festival Borštnikovo srečanje naj bi se letos odvijal med 12. in 20. oktobrom ter se je 12. oktobra tudi v resnici začel, in sicer s programskima sklopoma Mlado in Študentsko gledališče, 16. oktobra je sledilo uradno odprtje festivala, ki pa je bilo obenem tudi njegov zaključek, saj so se organizatorji zaradi poslabšanja epidemioloških razmer odločili, da bodo izvedbo osrednjega dela festivala prestavili na naslednje leto. Letošnjo festivalsko izdajo so sklenili s podelitvijo Borštnikovega prstana Petru Boštjančiču in z uprizoritvijo Plameneča voda v izvedbi baleta HNK Ivan pl. Zajc z Reke.
Poleg omenjenih je bilo leta 2020 odpovedanih še nekaj drugih festivalov. Marca bi moral potekati festival študentskih avtorskih predstav ŠtudenTeater 5.0, vendar do izvedbe ni prišlo, odpadel pa je tudi letošnji Pripovedovalski festival, ki naj bi se tako kot vsako leto odvijal oktobra. Največ festivalov je bilo organiziranih v poletnih mesecih, vendar so tudi ti deloma potekali v okrnjeni oziroma spremenjeni obliki.
Sedma izdaja bienalnega festivala plesnih perspektiv U[KREP] je bila prav tako zaznamovana s pandemijo. Organizatorji so izvirno edicijo nadgradili in spremenili v dvanajstmesečni projekt. Prvi sklop z naslovom Nova realnost je potekal med 12. in 15. junijem, preostala dva sklopa pa naj bi se zvrstila do junija 2021.
Med 17. in 20. junijem je v Ljubljani potekal tudi festival radikalnih teles Spider. Rdeča nit letošnjega festivala, posvečenega plesu in performansu, je bilo vprašanje o povezavi med umetnostjo in trgom. Skupaj se je zvrstilo petindvajset dogodkov, od tega deset iz drugih držav.
Festival Ana Desetnica pod sloganom "Okvir poletja" je letos potekal v dveh delih. Prvi del je bil na sporedu od 27. junija do 4. julija, potekal pa je v Ljubljani, Kamniku, Novi Gorici, Sežani, Šoštanju, Krškem, Ilirski Bistrici in Gornji Radgoni. Ogledati si je bilo mogoče nastope slovenskih in v Sloveniji živečih uličnih umetnikov. V Ljubljani je letošnjo obliko festivala navdihnil projekt Ana pod oknom, ki je nastal v času omejitve gibanja in prepovedi druženja. Drugi del festivala se je med 17. in 20. septembrom odvijal na različnih prizoriščih v Ljubljani ter v Šoštanju, Krškem in Novem mestu.
Med 14. avgustom in 15. septembrom je v Ljubljani v dveh delih potekal festival Sindikat odklonskih entitet, platforma robnih urbanih žanrov nove komedije, performativnega humorja, ironije, satire, parodije in družbenega komentarja. Na letošnji izdaji so si obiskovalci lahko ogledali trinajst dogodkov.
Na začetku avgusta je bil v Ljubljani organiziran trinajsti mednarodni festival sodobne klovnade Klovnbuf! Poudarek letošnjega festivala je bil na umetnosti žongliranja, obiskovalci pa so si lahko ogledali predstave najatraktivnejših domačih in tujih umetnikov; nekaj tujih predstav, ki zaradi epidemije niso mogle biti predstavljene v živo, pa si je bilo mogoče ogledati na spletu.
Prav tako na začetku avgusta je v Gornjem Gradu potekal Ne-festival gledališča zatiranih z naslovom Duh časa, program pa je vključeval tako predstave kot delavnice in spremljevalni program.
V Mariboru je letos že enaintridesetič potekal mednarodni lutkovni festival Lutkovni pristan. Odvijal se je od 1. do 31. avgusta, letošnja izvedba je bila posvečena predvsem slovenskim nevladnim lutkovnim ustvarjalcem, dopolnjena pa je bila z gosti iz Avstrije, Hrvaške in Srbije. Obiskovalci so si lahko ogledali dvajset domačih in tujih predstav ter bogat spremljevalni program, otroška žirija pa je izbrala tudi zmagovalki festivala – zlato žirafo sta prejeli predstavi Srečna hišica v produkciji Mestnega lutkovnega gledališča Reka in Zavrti tigra! v produkciji Pripovednega gledališča gdč. Bazilike.
Festival Mladi levi je bil letos nekoliko drugačen kot sicer, na njem pa so se predstavili predvsem slovenski umetniki. Organizatorji se niso želeli odpovedati mednarodnemu sodelovanju, zato so jih zanimali projekti, ki so jih lahko prenesli v slovenski prostor in realizirali z lokalnimi udeleženci, skoraj brez potovanja umetnikov. Festival je bil na sporedu med 22. in 29. avgustom. Številni dogodki so potekali na odprtem na različnih ljubljanskih lokacijah in v intimnejših skupinah.
Med 29. in 31. avgustom je v Ljubljani potekal tudi festival Trigger, platforma za sodobne uprizoritvene prakse, ki je namenjena krepitvi kompetenc neodvisnih producentov in umetnikov s poudarkom na internacionalizaciji in mednarodnih povezavah. V treh dneh so si mednarodni selektorji ogledali izbor predstav neodvisnih producentov ter spoznali umetnice in umetnike, ki jih želijo domači producenti promovirati na mednarodni ravni.
V Murski Soboti pa se je prav tako konec avgusta zgodil festival Front@, letošnja edicija je v duhu časa potekala pod motom: "Zaščitite sebe in druge, predvsem pa ne pozabite na umetnost. Ta nam omogoča, da se soočamo z norostjo, pa ne znorimo. Umetnost je cepivo, ki ohranja človečnost." Program so zaradi negotove situacije spreminjali do zadnjega trenutka, predstave odpovedovali in ponovno napovedovali, kriza pa je po besedah umetniškega vodje festivala Matjaža Fariča prinesla tudi nekaj dobrega, med drugim to, da so se povezali z vsemi kulturnimi ustanovami v mestu.
Med 31. avgustom in 6. septembrom so v Mariboru organizirali festival sodobnega plesa Platforma, v okviru katerega so letos raziskovali predvsem področje kreativnih refleksij. Na programu so bile predvsem plesne predstave, pa tudi razprave in drugi dogodki.
Festival Mesto žensk je bil letos na sporedu med 22. septembrom in 12. oktobrom. Odvijal se je na različnih lokacijah v Ljubljani in na spletu, organizatorji pa so poudarili, da je ob pandemiji, podnebnih spremembah, naraščajoči neenakosti, revščini, nacionalizmu … čas zagotovo pravi tudi za razpravo o enakosti spolov oziroma je čas za to bolj pravi kot kadar koli.
Mednarodni festival sodobne lutkovne umetnosti Lutke je bil letos na sporedu od 2. do 8. oktobra. Festival prinaša izbor sodobne lutkovne produkcije, letos pa je ponudil dvanajst uprizoritev in dve instalaciji v okviru nekoliko okrnjenega programa, pretežno namenjenega odraslemu občinstvu. Na festivalu so sodelovale skupine iz Francije, Belgije, Portugalske, Češke, Španije in Slovenije.
Zaradi omejitev, povezanih z epidemijo, so se organizatorji letošnjega festivala sodobnega plesa CoFestival odločili, da ga bodo izvedli v dveh delih. Prvi del med 20. in 25. novembrom je potekal kot niz spletnih dogodkov (Zoom in platforma DICE) – dogodke so delno 'v živo' prenašali iz Kina Šiška, festival s predstavami v živo pa je prestavljen na april 2021.
Festival dramske pisave Vzkrik se je v četrti in obenem zadnji izdaji po sili razmer iz Mestnega gledališča ljubljanskega preselil na splet. Štiridnevni festival, ki bi moral biti na sporedu že marca, je bil strnjen v en celovečerni dogodek, sestavljen iz video predstavitev neuprizorjenih bralnih predstavitev ter gostovanj gledaliških in literarnih strokovnjakov.
Na splet so se med 22. in 27. novembrom preselili tudi dnevi mariborske alternativne gledališke produkcije, ki nosijo ime ZIZ festival. Prvotno zastavljena oblika festivala, kjer bi aprila na različnih lokacijah po Mariboru predstavili izbor predstav mariborske alternativne gledališke produkcije ter odprli prostor za festivalsko druženje, izmenjave in pogovore, je odpadla, program so prilagodili novim razmeram in ga izvedli prek spleta in frekvenc Radia Marš. Podelili so tudi prstan ZIZ, najvidnejše strokovno priznanje na področju alternativne gledališke produkcije.
Novembra se je zgodila tudi prva etapa letošnjega festivala uprizoritvene umetnosti Drugajanje, druga etapa bo na sporedu, ko bo to mogoče, tretja pa spomladi. V času, ko se naša življenja pretežno odvijajo pred zasloni, so se organizatorji odločili, da bodo naredili korak nazaj – k analognemu. Tako so pripravili dva projekta 'na daljavo': ToniMajica (ToniSHIRT), v okviru katerega so dijaki na dom dobili umetniški predmet, ki naj bi jih povabil h komunikaciji, zabavi in ustvarjanju. V Projektu Papir pa so umetniki dijakom in dijakinjam pisali pisma.
Gledališče je seveda umetnost, ki jo morajo gledalci doživeti v živo, elementa živosti ne more nadomestiti nobena še tako domiselna forma. Dejstvo pa je, da so ustvarjalci in producenti v iztekajočem se letu razvili in izoblikovali množico novih pristopov, s katerimi so se trudili ostati v stiku z gledalci. Odziv občinstva na nove formate priča o tem, da ljudje gledališče pogrešajo in komaj čakajo, da se bodo umetniki vrnili na odre in se bodo vrata gledališč ponovno odprla. Iz zgodovine vemo, da so se doslej vse epidemije v nekem trenutku umirile in so ljudje spet praznovali in slavili življenje, na kar pravzaprav nakazuje tudi sama beseda 'festival', ki izhaja iz latinske besede 'festus', ki pomeni svečan, slavnosten, prazničen. Držimo pesti, da se bodo festivali naslednje leto v čim večji meri odvijali na odrih v polnih dvoranah. Prvi naj bi bil na vrsti festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, ki se je tako kot običajno tudi leta 2020 odvijal januarja in februarja, se pravi že pred epidemijo, in je tako potekal v neokrnjeni obliki.