STA, 29. 11. 2023

Gledališče Celje v petek s premiero nebesedne komedije Paradiž

Gledališče Celje bo v petek na Velikem odru premierno uprizorilo nebesedno komedijo italijanskega režiserja Mattea Spiazzija Paradiž. Kot je na novinarski konferenci povedala dramaturginja predstave Tatjana Doma, je dogajanje igre postavljeno v dom starejših, v osredju pa je pomembnost majhnih trenutkov v življenju prebivalcev doma.
:
:
Foto: Uroš Hočevar / Gledališče Celje
Foto: Uroš Hočevar / Gledališče Celje
Foto: Uroš Hočevar / Gledališče Celje
Foto: Uroš Hočevar / Gledališče Celje
Foto: Uroš Hočevar / Gledališče Celje
Foto: Uroš Hočevar / Gledališče Celje
Foto: Uroš Hočevar / Gledališče Celje
Foto: Uroš Hočevar / Gledališče Celje
Foto: Uroš Hočevar / Gledališče Celje
Foto: Uroš Hočevar / Gledališče Celje
Foto: Uroš Hočevar / Gledališče Celje
Foto: Uroš Hočevar / Gledališče Celje
Foto: Uroš Hočevar / Gledališče Celje
Foto: Uroš Hočevar / Gledališče Celje
Foto: Uroš Hočevar / Gledališče Celje
Foto: Uroš Hočevar / Gledališče Celje
Foto: Uroš Hočevar / Gledališče Celje
Foto: Uroš Hočevar / Gledališče Celje
Foto: Uroš Hočevar / Gledališče Celje
Foto: Uroš Hočevar / Gledališče Celje

Osnovno sporočilo predstave je, da življenje osmišlja upanje, je še dejala Doma.

Režiser je želel s Paradižem opozoriti na nenadzorovano odtekanje samoumevnega življenja, ki ga v vsakdanjem služenju kapitalu preživljamo precej nekakovostno, k vrednim stvarem pa pristopamo instantno, nestrpno in raztreseno. Vprašal se je, kdaj smo recimo nazadnje sedli na udoben stol in se brez besed zazrli skozi okno.

Grenka komedija Paradiž je umeščena v dom starejših v manjšem slovenskem kraju in prikazuje življenje skupnosti stanovalcev. Temo staranja prepleta s temami izključenosti, osamljenosti, smrti, neizpolnjenosti življenja ter fizičnega in duševnega zdravja.

Paradiž ne želi biti samo dokumentarno pričevanje, temveč sodobna pravljica, ki slavi življenje z enakim možnostim za vse. Zgodbe mozaično gradi iz spominov, ki starostnikom vzbujajo obžalovanje, strahove, melanholijo, pri gledalcih pa vzbudijo grenek smeh prepoznave in se sestavijo v rahločuten slavospev tistemu trenutku, ko ugledamo pomen v vsakdanjem drvenju pogosto podcenjenih vrednot, saj o vrednosti življenja razpravlja z edinega merodajnega položaja na koncu časovnega traku, v bližini smrti.

Večina igralcev se v Paradižu prvič srečuje z masko in nebesednim gledališčem. Po mnenju režiserja, ki je tudi specialist za gledališko masko, je maska izjemno močen pripomoček za igralca, saj mu omogoča, da izstopi iz sebe, in mu daje priložnost, da ustvari nekaj popolnoma drugačnega. To je nekaj, kar se lahko zgodi samo z masko, saj niti najboljši igralec ne more spremeniti svojega obraza. Z masko pa se lahko ustvari popolnoma na novo, je pojasnil Spiazzi.

Spiazzija maska fascinira, ker je celoten obraz igralca popolnoma zakrit. Tako mlajši igralci lahko stopijo v vlogo starejših. "Maska je celo bolj resnična kot resničnost," je menil Spiazzi.

Igralsko zasedbo predstave sestavljajo Žan Brelih Hatunić, David Čeh, Maša Grošelj, Lucija Harum, Aljoša Koltak, Rastko Krošl, Urban Kuntarič, Manca Ogorevc, Lučka Počkaj, Tanja Potočnik in Branko Završan.

Scenograf je Primož Mihevc, kostumografka Dajana Ljubičić, oblikovalka in izdelovalka mask Alessandra Faienza.

Gledališče Celje, Matteo Spiazzi, Paradiž

Povezani dogodki