"Takšna trda in obložena tla je mogoče čutiti pod stopalom in celo videti, saj noč ni vsa zgnetena ob tla in ni gosta, ampak je visoka in visoko na nji je polna luna, ki redči nočni zrak celo tik nad zemljo in malo tudi v skrivnih kotičkih, svetloba pa, ki prši z nje, domala vrača rečem njihove obrise, kot jih imajo čez dan, in jim daje tudi malo barve. Tudi zato je bolj hladno, ni tako suho in zbito vroče kot v razbeljenem dnevu, ko se nekatere reči zelo sušijo, nekatere pa se cvrejo, vendar pa je tudi res, da se težka vročina počasi pomika proč in da je noč skoraj tako brezzračna kot dan."
(Rudi Šeligo: Triptih Agate Schwarzkobler, 1968)
Kot že preteklo leto, je tudi letošnji osrednji dogodek fundacije potekal ob obletnici rojstva Rudija Šeliga. V sodelovanju z zavodom Beletrina in Društvom slovenskih pisateljev je Fundacija v prostorih slednjega organizirala Simpozij o prihodnosti slovenske kulture. V vabilu na simpozij so v zavodu Beletrina med drugim zapisali: " ... Še danes odmeva njegov predlog nacionalnega programa za kulturo, dokument iz leta 2000, ki slovi po svoji vizionarskosti in ni produkt samozadostne birokracije. Šeligov nacionalni program za kulturo vse do danes ni presežena gesta kulturne politike na Slovenskem in predstavlja kot tak odlično izhodišče za razpravo o aktualnih kulturnopolitičnih vizijah. Zdi se zelo pomembno, da teh vizij ne pišejo zgolj uradniki, ampak v prvi vrsti umetniki in intelektualci in da ohranjajo taki spisi mobilizacijski naboj. Brez kulture in umetnosti se odpira pot v barbarstvo ..."
S svojimi prispevki so nastopili: dr. Ignacija Fridl Jarc, Niko Grafenauer, Ifigenija Simonovič, Luka Lisjak Gabrijelčič, dr. Jani Virk, Miha Kosovel in Ivo Svetina, uvodni nagovor Aleš Šeligo. Simpozij je vodil in povezoval Mitja Čander. Neposredno pred začetkom simpozija je svojo udeležbo, tudi kot govornik, odpovedal aktualni minister za kulturo Republike Slovenije Anton Peršak.
V okviru simpozija je fundacija skupaj s pesnikom ter akademikom Nikom Grafenauerjem predstavila predlog za razglasitev vile Ebenspanger, domovanje Društva slovenskih pisateljev, za kulturni spomenik državnega pomena. Tako ovrednoteni objekti so nacionalni pomen in ponos in hkrati pa predstavljajo tudi “...vir za razumevanje zgodovinskih procesov, pojavov ter njihove povezanosti s sedanjo kulturo in prostorom...,”. (ZVKD-1, 11.člen). Predlog je bil poslan najodgovornejšim predstavnikom Republike Slovenije in se danes, po sedmih mesecih nahaja nekje v birokratskem drobovju, v fazi “procesne obdelave”.
Fundacija bo tudi v naslednjem letu svoje projektno delovanje nadaljevala zgolj z že začetimi projekti v tujini, kot sopartnerica ali kot zunanji akter. V letošnjem letu je namreč fundacija pripravila enajst projektnih predlogov vsebinsko povezanih z njenim začrtanim poslanstvom in z njimi, žal neuspešno, sodelovala oz. poskušala sodelovati na javnih razpisih v Republiki Sloveniji.
Leto 2018 je pomembna letnica literarnega ustvarjanja Rudija Šeliga, 50. obletnica prve izdaje kratkega romana Triptih Agate Schwarzkobler. Leta 1968 je delo izšlo v zbirki Znamenja, mariborske založbe Obzorja. Za to delo je istega leta Rudi Šeligo prejel nagrado Prešernovega sklada. Roman je kasneje izšel še dvakrat, leta 1982 in 1994, obakrat pri založbi Mladinska knjiga. Leta 1997 je bil posnet istoimenski film, ki ga je režiral Matjaž Klopčič, z Natašo Barbaro Gračner v glavni vlogi. Kratki roman Triptih Agate Schwarzkobler Rudija Šeliga je vsekakor eno njegovih pomembnejših proznih del, hkrati pa tudi večno literarno delo, ne zgolj in samo slovenske povojne literature.