Marko Slodnjak, dramaturg in publicist, se je rodil 13. maja leta 1946. Študiral je slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani in obenem na študentskem časopisu Tribuna delal kot urednik za kulturo. Bil je intelektualec, ki ga je zaznamoval uporniški duh generacije '68.

Slodnjak je v sedemdesetih letih prejšjnjega stoletja postal umetniški vodja Eksperimentalnega gledališča Glej. O njegovem vodenju gledališča Glej je Janez Pipan v svojem besedilu Aljoša Karamazov slovenskega gledališča ob 30. obletnici Slodnjakove smrti zapisal: »Slodnjakovo umetniško vodenje Eksperimentalnega gledališča Glej med letoma 1973 in 1979 je velika zgodba, ki jo bo šele treba napisati. Njegova iniciativa, da repertoar oblikujejo skoraj izključno s krstnimi uprizoritvami slovenskih del, ima značaj suverenega gledališkega programa, ki nima primerjave v vsej slovenski gledališki zgodovini. Slodnjak je bil prepričan, da je treba z neusmiljenimi očmi in umom sodobnosti znova prebrati slovensko klasiko in jo tudi uprizarjati, po generacijah velikih dramatikov prejšnjega desetletja (Smoleta, Kozaka, Strniše, Zajca, Rožanca, Zupana, Jovanovića itn.) pa mora z odra spregovoriti tudi nova generacija njegovih vrstnikov. Začel jih je nagovarjati k pisanju dramatike, … bdel je nad njihovimi 'ustvarjalnimi stiskami', bral osnutke in prve verzije, popravljal, sugeriral, svetoval, priganjal … V Gleju se je na ta način dejansko rodila nova, čeprav heterogena skupina dramskih avtorjev, med katerimi so bili tudi Rudi Šeligo, Milan Jesih in Pavel Lužan....«

Med letoma 1979 in 1981 je Slodnjak opravljal poklice lektorja, dramaturga in programskega svetovalca v Mestnem gledališču ljubljanskem. Od leta 1981 do njegove tragične smrti leta 1984 pa je deloval kot dramaturg v Slovenskem mladinskem gledališču.

V svojem življenju je Marko Slodnjak sodeloval pri oblikovanju več kot 40 predstav v slovenskih gledališčih, kot lektor in dramaturg je bil del ustvarjanja več slovenskih filmov in TV nadaljevank, po njegovem scenariju pa je bil v režiji Matjaža Klopčiča posnet film Iskanja.

Krstna uprizoritev dela Rudija Šeliga Kdor skak, tisti hlap, ki so jo uprizorili v Eksperimentalnem gledališču Glej leta 1973, je bilo prvo delo pod katerega se je, v tem primeru kot lektor, podpisal Marko Slodnjak. Kasneje je kot dramaturg sodeloval še pri dveh uprizoritvah Šeligovih del – leta 1981 pri uprizoritvi Svatbe (kranjsko Prešernovo gleedališče) in leta 1984 pri krstni uprizoritvi Ane (Slovensko mladinsko gledališče). Obe Šeligovi deli je režiral Dušan Jovanović.

Ivo Svetina in Janez Pipan sta zbrala in uredila Slodnjakove spise, ki so izšli leta 1990 v Knjižnici MGL. Janez Pipan je o vsebini knjige Slodnjakovih spisov zapisal: »…Prvi in zadnji gledališki spis v knjigi se nanašata na dve Šeligovi drami, Kdor skak, tisti hlap in Ana. S Šeligovim dramskim opusom (ob njem pa z režiserjem Dušanom Jovanovićem) je Slodnjakovo gledališko delo odločilno povezano, še več: zdi se, kot da je Marko Slodnjak, ki bi mu lahko bilo ime tudi Aljoša Karamazov, s svojim življenjem delil usodo Šeligovih fiktivnih junakinj, ki se vedno žrtvujejo za stvari tega sveta ali so zanj, za nič, preprosto samo pogubljene …«