SiGledal/Maruša Mugerli Lavrenčič, 20. 6. 2022

Festivali v sezoni 2021/2022

Po dveh letih delnega zaprtja gledališč in odpovedi številnih festivalov je gledališka sezona 2021/2022 spet ponudila pestro festivalsko dogajanje. Na portalu SiGledal smo pripravili pregled festivalov s področja uprizoritvenih umetnosti, ki so potekali med septembrom in junijem, napovedujemo pa tudi nekatere, ki se bodo odvijali v poletnih mesecih.

Jesen

Med 6. in 11. septembrom so v Mariboru potekali dnevi mariborske alternativne gledališke produkcije pod imenom ZIZ FESTIVAL. Festival se prireja z namenom prevpraševanja položaja alternativne gledališke produkcije v Mestni občini Maribor. Alternativa se za redno in raznoliko produkcijo, s katero bi aktivno prispevala tako h kulturnemu dogajanju v Mariboru kot k izobraževanju gledališke publike, bojuje kljub omejenim produkcijskim zmožnostim in pomanjkanju primernih uprizoritvenih prostorov. V okviru festivala so bile podeljene tudi nagrade ZIZ najboljšim akterkam in akterjem na mariborski alternativni gledališki sceni. Nagrado za socialno-družbeno povezovalno predstavo je prejela skupina Omletnice za forumsko predstavo Cesta prekarskih brigad, nagrado za estetski pristop je osvojil En drag ansambel za predstavo Jubilej, za najbolj egotripovsko predstavo pa sta si nagrado prislužila Jan Franc Podbrežnik in Luka Piletič, ki sta se predstavila s predstavo ! (klicaj). Razvoj Maribor je za predstavo Vznemirljivo življenje čebel prejel nagrado za najbolj mainstreamovsko predstavo, nagrado za najboljšo igro je prejel kolektiv ŠtudenTeatra za predstavo Več nas bo, prej bo te igre konec?, za najboljšo režijo z videoprojektom Je suis Marija! si je nagrado prislužil Tomaž Podbevšek, nagrado za najboljšo predstavo pa je prejel En drag ansambel za predstavo Jubilej. Jaka Vojevec in Barbara Polajnar sta si s predstavo Pandorina skrinjica prislužila nagrado za najbolj provokativno predstavo. Stanovsko nagrado za ekipo ali posameznika sta prejela Jan Franc Podbrežnik in Luka Piletič za predstavo ! (klicaj). Prejemnik prestižnega prstana ZIZ, nagrade za pomemben prispevek k oblikovanju alternativne uprizoritvene scene v Mariboru, pa je postal Moment Maribor.

V Mariboru je med 8. in 11. septembrom potekal 11. BIENALE LUTKOVNIH USTVARJALCEV SLOVENIJE. Gre za osrednji nacionalni lutkovni festival, ki ga organizirata Ustanova lutkovnih ustvarjalcev in Lutkovno gledališče Maribor. Festival predstavlja prerez slovenske lutkovne ustvarjalnosti zadnjih dveh let, je bienalni in se odvija v letu z liho letnico. Namen Bienala je prikaz izbora najboljših slovenskih lutkovnih predstav preteklih dveh sezon, da bi predstavili umetniške presežke na področju lutkovne ustvarjalnosti. Na festivalu sodelujejo institucije, nevladne organizacije, umetniške akademije, neformalne skupine in posamezniki ter drugi izvajalci na področju lutkovne ustvarjalnosti (s sedežem v Republiki Sloveniji in zamejstvu). Za nagrade se je na 11. ediciji potegovalo dvanajst predstav po izboru selektorja Roka Bozovičarja. Za najboljšo lutkovno predstavo zadnjih dveh sezon je bila izbrana predstava Biti Don Kihot, ki je nastala v koprodukciji KD Matita in MCLU Koper. Nagrado za najboljšo režijo je prejel Matteo Spiazzi za predstavo Ostržek (Lutkovno gledališče Maribor). Nagrado za najboljšo animacijo/igro so prejeli Miha Bezeljak v uprizoritvi Ostržek ter Asja Kahrimanović, Iztok Lužar, Zala Ana Štiglic v uprizoritvi Tihožitje (Lutkovno gledališče Ljubljana). Nagrada za koncept je pripadla Tinu Grabnarju za uprizoritev Nebo nad menoj. Nagrado za dramaturgijo je prejel Miha Razdrih (Biti Don Kihot), nagrado za celostno likovno podobo Brane Solce za uprizoritev Tjulenj, nagrado za lutkovno tehnologijo Zoran Srdić za uprizoritev Tihožitje. Posebno nagrado žirije je prejela uprizoritev Reči reči – nagrado za igrivo kritiko (ne)uporabnih plastičnih predmetov. Dobitnica Klemenčičeve nagrade, najvišjega priznanja za življenjsko delo na področju lutkarstva v Sloveniji, je postala Eka Vogelnik, Pengovove listine za dosežke na področju lutkovne umetnosti pa so prejeli Miha Bezeljak, Tin Grabnar in Žiga Lebar.

10. bienale slovenske sodobne plesne umetnosti GIBANICA je potekal med 15. in 18. septembrom. Gibanica predstavlja slovensko sodobnoplesno produkcijo, ki jo za festival vselej izbere tričlanska selektorska ekipa. Festival ponuja kuriran nabor sodobnoplesnih izdelkov domačih producentov in velja za najpomembnejšo sodobnoplesno platformo pri nas. Selektorji Zala Dobovšek, Bettina Masuch in Benjamin Perchet so v tekmovalni program jubilejne 10. Gibanice izbrali osem predstav: Fent Cua / Medtem ko smo čakali (avtorstvo in koreografija Joana Serra Foraste, Urša Sekirnik, Carlota Grau Bages), Sine (Nataša Živković), Predmetenje (Jan Rozman), Song (Mala Kline), Odvečni (EN-KNAP Group), "Neodpovedan" let (Alien Express - Žigan Krajnčan, Gašper Kunšek), Jata izkušenih ptic (Ajda Tomazin) in Izumitelj na zemlji (Bara Kolenc), v tekmovalni program pa je bila uvrščena tudi predstava Ni mogoče čakati zaman Leje Jurišić in Miklavža Komelja. Nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo so podelili Marku Mlačniku. Za najboljšo predstavo po izboru občinstva je bila izbrana predstava Ajde Tomazin Jata izkušenih ptic, strokovna žirija pa je kot najboljšo ocenila predstavo Jana Rozmana Predmetenje. Andreja Rauch Podrzavnik je prejela nagrado Ksenije Hribar za avtorski in koreografski opus. Nagrada za perspektivno koreografinjo je bila podeljena Anji Bornšek. Nagrajen je bil tudi plesalec Boštjan Antončič, nagrado za perspektivno plesalko so dodelili Anamarii Klajnšček, nagrado Ksenije Hribar pa je prejela teoretičarka Mala Kline. Prav tako so bili nagrajeni plesalka, performerka, koreografinja, producentka in kuratorka Teja Reba, skladatelj Milko Lazar, maskerka Tinka Prpar ter oblikovalec svetlobe Janko Oven.

V Postojni je od 23. do 25. septembra potekalo 59. LINHARTOVO SREČANJE. V tekmovalnem delu festivala se je predstavilo sedem predstav ljubiteljskih gledaliških skupin.

27. septembra se je v Ljubljani začel festival SONICA. Do 2. oktobra je na osmih ljubljanskih prizoriščih skupaj ponudil deset dogodkov, na katerih se je predstavilo prek 20 mednarodnih in slovenskih umetnikov.

27. mednarodni festival sodobnih umetnosti MESTO ŽENSK se je odvijal med 2. in 10. oktobrom. Program je vključeval več kot 130 sodelujočih, razdeljen pa je bil na tri programske sklope; Z roko v roki, Kolektivni spomin in Kakšno šolo želimo. Na festivalu je bilo med drugim mogoče videti premiero predstave o instituciji šole Vse je v redu, ki so jo na avdiciji izbrani dijakinje in dijaki ustvarili v soavtorstvu z Natašo Živković in Saro Šabec (predstava je nastala v produkciji Mesta žensk v sklopu evropskega projekta BE PART in Lutkovnega gledališča Ljubljana v okviru evropskega projekta ConnectUp) ter premiero performansa Simone Semenič me, čarovnice (sklepnega dela trilogije besednih solo performansov; prvi del z naslovom jaz, žrtev je bil uprizorjen leta 2007, drugi del drugič pa leta 2014). Festival se je sklenil z gostujočo predstavo Sylvia Fabricea Murgie o Sylvii Plath.

V sezoni 2021/2022 sta bili izpeljani kar dve izdaji festivala TEDEN SLOVENSKE DRAME. Gre za osrednji slovenski gledališki festival, na katerem so predstavljene uprizoritve, nastale po slovenskih dramskih besedilih. 51. festival, ki bi se moral zgoditi že spomladi, se je odvijal med 3. in 13. novembrom. Festival je ponudil štiri programe – tekmovalnega, spremljevalnega, dodatnega in spletnega, poleg tradicionalnih pa so tokrat podelili tudi tri nove nagrade. V tekmovalni program je selektor Rok Andres uvrstil šest, v spremljevalni pa pet uprizoritev. V tekmovalni program so bile uvrščene predstave Škofjeloški pasijon (PGK in Mestno gledališče Ptuj), Jazz (Mestno gledališče ljubljansko), Gejm (Slovensko mladinsko gledališče in Maska Ljubljana), Nova rasa (SNG Drama Ljubljana), Pošta (Drama SNG Maribor) in Sedem vprašanj o sreči (Lutkovno gledališče Ljubljana in SMG). Velika zmagovalka festivala je postala predstava Škofjeloški pasijon v režiji Jerneja Lorencija. Prejela je Šeligovo nagrado po izboru žirije, nagrado občinstva ter igralski nagradi – prejela sta jo Doroteja Nadrah in Blaž Setnikar. Posebna nagrada je pripadla uprizoritvi Gejm v režiji Žige Divjaka. Nagrado Slavka Gruma za najboljše novo dramsko besedilo je prejela Maja Šorli za dramski tekst Tega okusa še niste poskusili, nagrado za mlado dramatičarko pa Nina Kuclar Stiković za besedilo Jutri je v sanjah izgledal drugače. Grün-Filipičevo priznanje za dosežke na področju dramaturgije in teatrologije je prejel Milan Ramšak Marković.

Novembra so se na Jesenicah odvijali 34. ČUFARJEVI DNEVI. Festival ljubiteljskih gledališč iz Slovenije in tujine organizira Gledališče Toneta Čufarja Jesenice. Na Čufarjevem odru se vsako leto predstavi od šest do osem gledaliških predstav, ki so izbrane s strani selektorja. Tokrat je bilo v okviru festivala uprizorjenih šest predstav. Najboljša predstava festivala ljubiteljskih gledališč po izboru žirije je postala Izpoved mazohista v režiji Katarine Klajn in izvedbi gledališke skupine Žaba gleda&išče, ki si je prislužila tudi igralski nagradi – prejela sta ju Urška Klajn Marion in Žiga Medvešek. Publika pa je za najboljšo predstavo izbrala Fetiš na puter domačega gledališča.

Med 10. in 14. novembrom je v Ljubljani potekal 15. mednarodni festival improvizacijskega gledališča GOLI ODER. Odvijal se je v Stari mestni elektrarni in Layerjevi hiši Kranj. Obiskovalci so si lahko ogledali devet predstav, ki so jih ustvarili vrhunski performerji iz devetih držav: Avstrije, Irske, Grčije, Poljske, Italije, Portugalske, Hrvaške, Kanade in Slovenije. V okviru festivala si je bilo mogoče ogledati predstave: Posebna izdaja (v produkciji Zavoda Federacija in izvedbi mednarodne zasedbe, v kateri so Andreja Rauch Podrzavnik, Zlatko Kaučič, Eduardo Raon, Giorgia Belotti, Luke Thomas Dunne in Tomaž Lapajne Dekleva), Midva med nama (zasedba: Luka Piletič in Sara Šoukal z glasbenikom Rokom Zalokarjem), Glasovi (produkcija Improške in Društva IMPRO), Čevlji na izbiro (performerki: Billy Kissa in Elvira Lingris), Komadi iz bekstejđa (produkcija Društva za sodobno klovnsko umetnost), Napev (ustvarjalke: Kasio Chmara, Orlo Mc Govern in Niceol Blue), 500 sekund (IGLU – Improvizacijsko gledališče Ljubljana). V okviru festivala je potekala tudi konferenca o improvizaciji.

Festival plesne ustvarjalnost mladih ŽIVA v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je potekal v Ljubljani med 11. in 13. novembrom, na njem pa so bile predstavljene izbrane plesne miniature in predstave pretekle sezone, ki dosegajo zavidljivo ustvarjalno raven. Festival plesne ustvarjalnosti mladih Živa je vsakoletna prireditev, ki prinaša presek aktualne plesne ustvarjalnosti izbranih plesnih skupin in posameznikov/posameznic iz vse Slovenije z gosti iz tujine.

Novembra se je v Mariboru odvijal 20. festival sodobne uprizoritvene umetnosti DRUGAJANJE, ki ga organizira Zavod Bunker v sodelovanju z II. gimnazijo Maribor. Namen festivala je mariborskim dijakom predstaviti sodobne, mednarodne predstave, žanrsko umeščene na obronke, a kakovostne in sveže. Med 22. in 25. novembrom si je bilo mogoče ogledati avtorsko predstavo mladega kolektiva Počemučka Under construction, predavanje Lee Kukovičič, ki je ustanovila dražbeno hišo uprizoritvenih umetnosti, elektroakustično opero Iden Tine Kozin, Saške Rakef in Bojane Šaljić Podešva ter avtorsko predstavo Pli Viktorja Černickyja. Za prihodnje leto organizatorji napovedujejo širitev festivala še na Ptuj in v Novo Gorico.

Med 25. novembrom in 1. decembrom se je v Ljubljani odvijal jubilejni 10. mednarodni festival sodobnega plesa COFESTIVAL, ki nastaja v soorganizaciji NDA Slovenija in Centra urbane kulture Kino Šiška. Na festivalu so gostili koreografinjo Isabelle Schad, ki je leta 2019 za izjemne dosežke na področju sodobnega plesa prejela nemško plesno nagrado, med nastopajočimi sta bila tudi avtorja in izvajalca Jonathan Burrows in Matteo Fargion, ki sta za predstavo Duet prejela nagrado bessie. Plesalka in koreografinja Anna Nowicka je sodelovala s predstavo Utripanje, izraelska koreografinja in plesalka Roni Chadash se je predstavila s predstavo Goofy, videti je bilo mogoče tudi duet Zamišljeno Sheene McGrandles in eno najvidnejših imen sodobnega plesa Christosa Papadopoulosa. Med domačimi izvajalci sta se predstavila Vito Weis s predstavo Slaba družba in Snježana Premuš s predstavo Vsak zdaj je čas, prostor. V okviru festivala so predstavili novo izdajo časopisa Maska Glas sveta, na sporedu sta bila film in diskusija Infrastruktura in pogoji za delo ter delavnica plesne kritike "Plesna okulistika".

 

Zima

Med 9. in 14. februarjem je v Ljubljani potekal regionalni gledališki festival RUTA GRUPA TRIGLAV, ki je nastal iz sodelovanja šestih gledališč z območja nekdanje Jugoslavije: Mestnega gledališča ljubljanskega, Beograjskega dramskega gledališča, Dramskega teatra Skopje, Komornega teatra 55 iz Sarajeva, Mestnega gledališča Podgorica iz Črne gore in Gledališča Ulysses iz Zagreba. Festival je ponudil osem uprizoritev: Usedline Katarine Morano in Žige Divjaka (MGL), Somrak bogov Ivorja Martinića iz Beograda, Se spomniš Dolly Bell Abdulaha Sidrana iz Sarajeva, Don Kihot Vedrane Božinović in Slasti slave Petra Quilterja iz Podgorice, Moj mož Rumene Bužarovske iz Skopja, Nosorogi Eugena Ionesca iz Zagreba ter še eno predstavo MGL Vse to sem videla, ko sem letela mimo Eve Jagodic in Matica Lukšiča. Na beograjski izdaji festivala, ki je potekala decembra 2021, je gostovalo Mestno gledališče ljubljansko s predstavo Sedem dni že omenjenih avtorjev Katarine Morano in Žige Divjaka.

 

Pomlad

Med 12. in 19. marcem je v Mariboru, Ljubljani in drugih slovenskih krajih potekal KAVČ FESTIVAL. Z dogodki v dnevnih sobah, kuhinjah, galerijah, atrijih in kleteh briše meje med tistimi na odru in tistimi pod odrom. Obiskovalci so si lahko na skupno 120 prizoriščih ogledali od etno do jazz koncertov, od performansa do lutkovnih predstav.

V Gledališču Celje so se med 15. in 26. marcem odvijali jubilejni 30. DNEVI KOMEDIJE. Gre za edini festival v slovenskem gledališkem prostoru, ki ponuja pregled najboljših gledaliških komedij preteklega koledarskega leta. V tekmovalni program festivala so bile uvrščene predstave Slamnik (MGL), Nova rasa (SNG Drama Ljubljana), Paloma (SMG, AGRFT in KUD Krik), Pojedina pri Trimalhionu (SMG), Pošta (Drama SNG Maribor), Škorpijon (SNG Drama Ljubljana) in Kozlovska sodba v Višnji Gori (SLG Celje). Žlahtna komedijantka je postala Tamara Avguštin za vlogi Potnice in Delavke, žlahtni komedijant pa Stane Tomazin za vlogi Umetnika in Delavca v komediji Paloma Brine Klampfer in Kaje Blazinšek. Žlahtni režiser je postal Juš A. Zidar za režijo absurdno tragične komedije o norostih našega časa Pošta. Za žlahtno komedijo je žirija izbrala že omenjeno predstavo Paloma, občinstvo pa je najbolj prepričala predstava Kozlovska sodba v Višnji Gori, ki je prejela tudi posebno omembo strokovne žirije. Nagrada žlahtno komedijsko pero tokrat ni bila podeljena.

Od 18. marca do 23. aprila so se odvijali letošnji DNEVI ŠKOFJELOŠKEGA PASIJONA. V okviru festivala so se odvijale različne prireditve: predstavitev zbornika, razstave, delavnice, koncerti, predavanja …

Med 19. in 25. marcem je v Ljubljani potekal 25. PRIPOVEDOVALSKI FESTIVAL, ki velja za enega najstarejših pripovedovalskih festivalov v Evropi. Pripovedovalski festival je v prvi vrsti namenjen odraslim, letos sta bila na sporedu tudi dva dogodka za otroke.

Tema 14. ljubljanskega festivala kulturno-umetnostne vzgoje BOBRI je bila ilustracija in pripovedovanje, potekal pa je med 26. marcem in 9. aprilom. Obiskovalci so si lahko ogledali naslednje predstave: Razcufane zgodbe (SMG, Vodnikova domačija Šiška), Vse je v redu (LGL, Mesto žensk), Obisk (LGL), Ves svet je marmelada (Pripovedno gledališče gdč. Bazilike), Alica, potovanje v sanje (Zavod Margareta Schwarzwald, MGLC / Švicarija), Peskovnik (LGL), Ninabu (SHOOMA&Gledališče / Theatre Mala scena, PTL), Ramazuri (EN-KNAP), Deklica z vžigalicami (Mini teater), Hrestač (Mini teater), InterKlepec (Bunker), Povodni mož Ambrož (PTL), Velikani_plastične krajine (Zavod Odprti predali, Ajda Tomazin, Hiša otrok in umetnosti, Layerjeva hiša Kranj), Ocean (Elda Maria Gallo, Dschungel, Avstrija). V okviru festivala so potekale tudi razstave, filmske projekcije, delavnice in vodene dejavnosti.

52. edicija festivala TEDEN SLOVENSKE DRAME je potekala med 27. marcem in 8. aprilom, na festivalu si je bilo mogoče ogledati petnajst predstav – selektor Rok Andres jih je v tekmovalni in spremljevalni program uvrstil trinajst, program pa je vseboval tudi številne druge strokovne in kulturne dogodke. V tekmovalnem programu so se pomerile uprizoritve In stoletje bo zardelo. Primer Kocbek (Anton Podbevšek Teater in SNG Nova Gorica v sodelovanju s Cankarjevim domom), jerebika, štrudelj, ples pa še kaj (SNG Nova Gorica in SMG), KONS: NOVI DOBI (Prešernovo gledališče Kranj), lepe vide lepo gorijo (PGK), Olje črne kumine (MGL), Solo (SMG in Maska Ljubljana), To noč sem jo videl (Drama SNG Maribor, Burgtheater, Jugoslovensko dramsko pozorište, Cankarjev dom) in Under construction (Gledališče Glej). Šeligovo nagrado za najboljšo predstavo festivala je prejela predstava Solo v režiji Nine Rajić Kranjac. Nagrado za najboljšo igralko festivala je prejela Marjuta Slamič, za najboljšega igralca pa je žirija razglasila Benjamina Krnetića. Posebno nagrado je prejela predstava Under construction v režiji Aljoše Lovrića Krapeža. Občinstvo je za najboljšo predstavo izbralo uprizoritev In stoletje bo zardelo. Primer Kocbek, ki je nastala v režiji Matjaža Bergerja. Nagrado Slavka Gruma je prejela Katarina Morano za dramsko besedilo Usedline, najboljša mlada dramatičarka pa je postala Ela Božič – nagrajena je bila za besedilo Interpretacija Sanje. Nagrada Vladimirja Kralja za življenjsko delo je šla v roke Alji Predan, priznanje za dosežke v zadnjih dveh letih pa kritičarki in publicistki Petri Vidali.

V Ljubljani in Mariboru je med 29. marcem in 1. aprilom potekal TRIGGER, festival sodobnih neodvisnih uprizoritvenih umetnosti. Gre za platformo za internacionalizacijo sodobnih uprizoritvenih praks, ki jo Gledališče Glej razvija v koprodukciji s Centrom za kreativnost in v partnerstvu z Bunkerjem, Mestom žensk, Momentom, Pekinpahom in Slovenskim mladinskim gledališčem ter Masko (program Nova pošta). Triindvajsetim programerjem najprestižnejših evropskih festivalov bo svoja dela predstavilo blizu 50 ustvarjalk in ustvarjalcev slovenske neodvisne scene.

Med 12. in 14. aprilom je potekal 7. festival študentskih avtorskih predstav ŠTUDENTEATER. Na festivalu se je predstavilo 45 ustvarjalk in ustvarjalcev, in sicer v osmih predstavah: Coven – kongres čarovnic (Moment, JSKD Maribor, KD Svoboda osvobaja), Noč dolgih nožev (Moment, JSKD Maribor, KD Svoboda osvobaja), Potica brez rozin (Moment, JSKD Maribor, KD Svoboda osvobaja), Breskvice (Gledališče Glej), (Gledališče Glej), Normalnica (Gledališče Glej), Slavko in Julija (JSKD Nova Gorica, ZKD Nova Gorica) in Ostaline (Hiša otrok in umetnosti).

V Cankarjevem domu je aprila potekal FESTIVAL FLORIANA ZELLERJA, posvečen delom velikega francoskega romanopisca, dramatika, režiserja in scenarista. Poleg filmskih projekcij sta bili na festivalu uprizorjeni tudi njegovi drami Oče (r. Jernej Kobal, produkcija Gledališče Celje) in Mama (r. Ivica Buljan, produkcija Prešernovo gledališče Kranj), v Mini teatru pa si je bilo mogoče v času festivala ogledati tudi predstavo Sin.

Mednarodni projekt EAST IS BEST povezuje osem festivalov iz osmih držav Srednje in Vzhodne Evrope. Med aprilom in junijem se je zvrstilo 24 dogodkov, na katerih je bilo predstavljenih 14 različnih predstav in 63 umetnikov. Poleg v Sloveniji East is Best 2022 poteka na Hrvaškem, v BiH, Srbiji, Severni Makedoniji, Bolgariji, Madžarski in Latviji. Uradni partnerji projekta so ljubljanski Exodos kot vodilni partner ter Pekinpah – slovenski Spider Festival, AU združenje Contemporary Dance Platform festival Zelyonka iz Ukrajine, srbska Kulturanova, hrvaški Hrvatski institut za pokret i ples – Dance Week Festival in madžarski Workshop Foundation. Drugi partnerski festivali so Dance fest Skopje iz Severne Makedonije, ZVRK Festival Sarajevo iz Bosne in Hercegovine, bolgarski Antistatic Festival in festival Laiks Dejot iz Latvije.

Festival #SOTESKAOPEN izhaja iz kulturne četrti Soteska, ki v središču Ljubljane združuje kulturo, gostinstvo, turizem in obrtnike. Oživlja skrita dvorišča, vzpostavlja intimna prizorišča, ulice iz tranzitnih spreminja v prostore druženja, obiskovalcem pa ponuja vrhunske teoretske, umetniške in skupnostne dogodke. Letos je festival potekal med 27. majem in 6. junijem.

FESTIVAL BORŠTNIKOVO SREČANJE je osrednji slovenski gledališki festival, program pa poleg vrhunskih gledaliških predstav slovenskih in tujih producentov vsako leto ponudi tudi raznolike spremljevalne dogodke. 57. izdaja festivala se je odvijala med 30. majem in 12. junijem. V tekmovalnem programu, ki je osrednji del festivala, je bilo uprizorjenih štirinajst predstav v živo, dve pa sta bili predstavljeni na spletu. Predstave je izbrala selektorica Nika Leskovšek. V tekmovalni program so bile uvrščene predstave: Emigranta (SNG Drama Ljubljana, r. Nina Ramšak Marković), Čriček in temačni občutek (SNG Nova Gorica, r. Ivana Djilas), Romeo in Julija (Drama SNG Maribor, r. Aleksandar Popovski), Avgust v okrožju Osage (MGL, r. Janusz Kica), Črna koža, bele maske (APT in PTL, r. Maša Kagao Knez in Ivana Djilas), Škofjeloški pasijon (PGK in MGO, r. Jernej Lorenci), Učinek (SNG Drama Ljubljana, r. Nina Eva Lampič), jerebika, štrudelj, ples pa še kaj (SMG in SNG Nova Gorica, r. Jernej Novak), Vsi ptice (Mini teater, MGP in Festival Ljubljana, r. Ivica Buljan), Vročina (SMG, steirischer herbst `21 in Maska, r. Žiga Divjak), Požigi (SNG Drama Ljubljana, r. Nina Rajić Kranjac), Cement (SNG Drama Ljubljana, r. Sebastijan Horvat), Proslava (Drama SNG Maribor in Port of Dreamers/Pristanišče sanjačev, r. Jan Krmelj), To noč sem jo videl (Drama SNG Maribor, Burgtheater Dunaj, Jugoslovensko dramsko pozorište Beograd in CD, r. Janez Pipan), Slaba družba (Nova pošta in Moment, r. Vito Weis) in Najraje bi se udrla v zemljo (Zavod Melara). Borštnikov prstan za življenjsko delo je prejel dolgoletni član ansambla SNG Nova Gorica Ivo Barišič. Nagrado za najboljšo predstavo je prejel Škofjeloški pasijon. Nagrada za režijo je šla v roke Sebastijanu Horvatu za predstavo Cement. Posebno nagrado po presoji žirije je prejela predstava Požigi. Nagrado za igro je prejelo šest igralk in igralcev: Nina Valič, Jana Zupančič, Nataša Barbara Gračner, Marko Mandić, Marjuta Slamič in Vladimir Vlaškalić, nagrado za mlado igralko pa Lina Akif. Borštnikovo nagrado za glasbo je prejel skladatelj Branko Rožman, avtor izvirne glasbe v uprizoritvi Škofjeloški pasijon. Nagrada za scenografijo je bila podeljena Igorju Vasiljevu, nagrada za oblikovanje svetlobe pa Aleksandru Čavleku – obe za predstavo Cement. Srečko Fišer je prejel Borštnikovo nagrado za jezikovno priredbo za svoje delo v uprizoritvi jerebika, štrudelj, ples pa še kaj. Društvo gledaliških režiserk in režiserjev je letos prvič podelilo nagrado "nepogrešljivi" za presežke strokovnega in podpornega dela v gledališču. Namenili so jo tonskemu mojstru Silvu Zupančiču, oblikovalki svetlobe Mojci Sarjaš, čistilki Bojani Bajželj ter dolgoletni direktorici zavoda Bunker Nevenki Koprivšek. Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije pa je nagrado za najboljšo predstavo v pretekli sezoni podelilo koreografu Matiji Ferlinu in zavodu Emanat za predstavo Sad Sam Matthäus.

Med 1. in 5. junijem je v Ljubljani potekal 9. bienalni festival plesnih perspektiv U[KREP], tokrat pod sloganom "Zemljevidi samosti in skupnosti". Letošnja edicija je bila posvečena raznolikim ustvarjalnim principom mladih plesnih ustvarjalcev, ki vsak zase in vsi skupaj odsevajo spremenjeno sliko sveta, ki jo je povzročila nova pandemična realnost. Posebnost letošnjega festivala je bila pestra mednarodna zasedba uveljavljajočih se koreografskih imen: Inge Gappmaier in Andrea K. Schlehwein (Avstrija), Katja Heitmann (Nemčija), Robin Jonsson (Švedska), Suhwa Kim in Gong-Won (Južna Koreja), Ivy Tsui (Hongkong), Martin Inthamoussu (Urugvaj) ter Vita Osojnik, Luka Ostrež, Jernej Šmid in Bor Prokofjev (Slovenija).

5. junija se je v Sežani začel 29. PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL. Odprli so ga s predstavo Jugoslavija, moja dežela avtorja Gorana Vojnovića v režiji Marka Misiraća (produkcija Gledališče Koper, Gledališče Prijedor, Fundacija Friedrich Ebert Stiftung). Na festivalu, ki bo potekal do 27. junija v Kopru, Sežani, Ankaranu, Izoli, Piranu in Pulju, si bo mogoče ogledati gledališke predstave, razstave, koncerte in javne debate.

7. junija se je v Ljubljani začel 15. mednarodni festival sodobnega cirkusa in sodobne klovnade KLOVNBUF. Letošnji festival, ki je potekal do 20. junija, je bil v znamenju ustvarjalk.

Med 15. in 19. junijem je v Ljubljani potekal festival radikalnih teles SPIDER, ki je letos vključeval ples, glasbo in performans. V okviru festivala so se predstavili umetniki  Vera Tussing, Samira Elagoz, Noé Soulier, Matej Kejžar, Leja Jurišič, Iva Sveshtarova, Willy Prager, Gundega Redere, Anna Franziska Jäger, Nathan Ooms, Jija Sohn, Saša Lončar, Jernej Škof, Smirna Kulenović in drugi. Vzporedno s Festivalom Spider je tudi letos potekal Festival radikalnih pogovorov, ki ga je pripravila dr. Bara Kolenc.

 

In katere festivale lahko obiščemo v poletnih mesecih?

Od 21. junija do 8. septembra v Ljubljani poteka 70. LJUBLJANA FESTIVAL. Uvod v festival je bila premiera predstave Penelopiada Margaret Atwood v režiji Livije Pandur, ki se je zgodila 29. maja, nastala pa je v koprodukciji SNG Drama Ljubljana in Ljubljana festivala.

V Kulturnem domu v Gorici med 24. majem in 1. oktobrom ponovno poteka Festival komičnega gledališča KOMIGO 2022. V dosedanjih 18 izvedbah je svojevrstni, trojezični goriški festival s podnaslovom Vzemi si čas za smeh, ki je glasba duše! vzbujal veliko zanimanje v celotnem čezmejnem goriškem prostoru.

V poletnih mesecih z Ano Desetnico običajno zaživi ulično gledališče. Avgusta potekajo festivali MLADI LEVI, PLATFORMA SODOBNEGA PLESA, PERFORM@ SODOBNEGA PLESA, POLETNI LUTKOVNI PRISTAN, FRONT@ SODOBNEGA PLESA … Vabimo vas, da spremljate najave na portalu SiGledal /povezava/, in vam želimo lepe poletne dni!

SiGledal/Maruša Mugerli Lavrenčič, 4. 1. 2021
Jubilejno leto 2020
SiGledal/Maruša Mugerli Lavrenčič, 17. 7. 2021
Viharnik slovenske dramatike in gledališča
APT/SiGledal/Maruša Mugerli Lavrenčič, 2. 5. 2020
Slovenska gledališča na spletu: Anton Podbevšek Teater