Za novi termin so se po njegovih besedah odločili tudi na podlagi računskih modelov, ki jih pripravlja Institut Jožef Stefan, da je "najvišja verjetnost za uspešno izvedbo festivala v drugi polovici junija".
Da bi festival prestavili na prosto, po Novakovih besedah ni izvedljivo, saj Borštnikovo srečanje kot osrednji slovenski gledališki festival predstavlja kakovostni vrh slovenske gledališke produkcije, ki je povezana z matičnimi prizorišči gledališč in se dogaja znotraj: "Ni open air festival, kjer bi lahko preprosto prenesli predstave v recimo mestni park."
Kot pravi Novak, skuša Borštnikovo srečanje gostujočim predstavam omogočiti najbolj kakovostne pogoje za prezentacijo njihovega dela, kar pa pomeni uporabo večinoma klasičnih gledaliških dvoran, odrov in tudi tehnične opreme. Pri tem bo sicer del programa, ki ga nameravajo izvesti v novem terminu, tudi na drugih lokacijah, kar velja zlasti za glasbeni in spremljevalni del, medtem ko je jedro gledališkega programa načrtovano v gledaliških dvoranah.
Za izvedbo festivala računajo na sprostitev večjega števila gledalcev za zaprta prizorišča oziroma zbiranje večjega števila ljudi. "Če je zbiranje ljudi omejeno na deset, je povsem nemogoče, da bi gledališče, ki v normalnih okoliščinah sprejme 850 ljudi, pripravilo program. Treba je dvigniti število vsaj na 30-odstotno zasedenost kapacitete dvoran, če ne na 50, kar bi bilo še bolje," je povedal Novak. Tudi ta omejitev po njegovih besedah še vedno pomeni, da bi bili programi izvajani pred precej praznimi dvoranami.
"Vendar je zelo pomembno, da se publika začne vračati v gledališče, da se gledališka ustvarjalnost odvija naprej, pa čeprav v nekih okoliščinah, ki so zaradi epidemije spremenjene. Najslabše je, če vse stoji," je dodal Novak.
Prizadevanja, da bi se gledališko dejavnost sprostilo za večje število gledalcev, po njegovih informacijah tečejo. Kolegij direktorjev slovenskih gledališč, v katerem je tudi predstavnik SNG Maribor, ki je nosilec festivala, je v stalnem stiku z ministrstvom za kulturo.
"Naše želje, pričakovanja so vseskozi povezane s tem, da se omogoči varno izvajanje gledališkega programa za takšen obseg občinstva, ki je v teh razmerah možen, upoštevaje vse ukrepe. Upamo, da se bo zdaj, ko se bližamo toplemu delu leta, to dejansko lahko zgodilo, ker to zaprtje slovenskih gledališč od oktobra naprej traja že zelo dolgo in tudi prinaša številne negativne posledice za slovenski gledališki prostor, pa tudi za slovensko družbo, ker ostaja brez pomembnega segmenta umetnosti in kulture," je ocenil Novak.
Pri tem je omenil še izkušnje iz nekaterih drugih držav, ki so ves čas trajanja epidemije v kontroliranih pogojih omogočale izvajanje gledališke dejavnosti, kot je Hrvaška, kar po Novakovih besedah kaže na to, da je ta dejavnost ob upoštevanju ukrepov varna in jo je mogoče kontrolirano izvajati. Zato sam ne vidi kakšnega posebnega argumenta, da se to ne bi zgodilo.
Programa festivala sicer še niso predstavili, vendar tekmovalni del po napovedih umetniškega direktorja ostaja takšen, kot je bil zasnovan, a ne tudi realiziran, oktobra lani.