Fassbinder je v Nemčijo v 70. leta minulega stoletja, v čas zlatih let ekonomskih migracij, postavil ljubezensko zgodbo med štiridesetletnim Maročanom in avtomehanikom Salemom, ki ga kot večino delavcev iz njegove države kličejo Ali, in 20 let starejšo Nemko Emmi, vdovo, ki se preživlja kot čistilka. Njuna zveza naleti na številne predsodke in neodobravanje okolice.

Kot je na današnji predstavitvi povedal ravnatelj SNG Drama Ljubljana Igor Samobor, so ustvarjalci predstave na oder postavili prepovedano ljubezensko zgodbo o dveh osamljenih posameznikih, ki potem, ko se srečata, postaneta še bolj osamljena. Ta osamljenost postane po njegovih besedah neverjetno vidna tudi zaradi kulise, ki jo omogoča prostor, izbran za to predstavo.

Predstava bo premierno v soboto in nedeljo zaživela v Železniškem muzeju Slovenskih železnic. Veliko zapuščeno industrijsko halo, v kateri je stal gromozanski tovornjak, so spremenili v gledališko dvorano Fassbinderplac, ki sprejme od 130 do 150 obiskovalcev. "Predstava ne bi mogla nastati v nobenem drugem prostoru," je prepričan Samobor.

Predstava po režiserjevih besedah slika dva različna svetova z dvema različnima estetikama. Fassbinder je po Horvatovih besedah temnopolte, starejše in tudi sicer iz družbe izključene ljudi vpel v koncept romantične ljubezni. "Soočeni smo z navadnimi, majhnimi ljudmi, ki si želijo košček neba, ki si želijo življenje," je poudaril režiser in dodal, da so se ukvarjali z razpoko med dvema človekoma, ki se neskončno ljubita.

Kot je v gledališkem listu zapisal avtor priredbe in dramaturg Marković Matthis, v vsakem ljubezenskem odnosu obstaja trenutek, ko čutimo, da v bistvu ne poznamo niti sebe niti človeka, ki se je nenadoma pojavil ob nas, skupaj s tem pa tudi ne realnosti, ki je to srečanje omogočila. Ta novi odnos s tujcem ustvari razpoko v našem doživljanju realnosti, ki bi jo radi čim prej zapolnili.

Dramaturg je glavna junaka označil za človeka z roba, ki vse življenje sanjarita o "normalnem življenju". Upata na konec osamljenosti, želita si tudi dostop do vsega, kar jima lahko zagotovi združen osebni dohodek, od izletov do obiska restavracij. Tega "koščka neba", kot to imenuje Emmi, pa si po dramaturgovih besedah želimo vsi.

Kot je na predstavitvi v železniškem muzeju povedal Marković Matthis, je Fassbinder ustvaril film z zelo preprosto zgodbo, pri kateri ni potrebna velika gledališka magija. Njegovo besedilo, je pojasnil, vstopa v dialog s Fassbinderjem, vzporedno z njim pa še dodaten glas, ki je včasih zelo nasilen. To ustvarja dodatno ambivalentnost. Želeli so tudi prikazati, da živimo istočasno v dveh svetovih ter podobno kot Fassbinder na radikalen način rekonstruirati ideologijo ljubezni.

V uprizoritvi igrajo Nataša Barbara Gračner in Iztok Drabik Jug ter Barbara Žefran, Boris Mihalj, Eva Jesenovec, Klemen Janežič, Maja Končar, Maja Sever, Nik Škrlec, Petra Govc, Saša Mihelčič in Vojko Zidar. Kot je pred predstavo v videointervjuju povedala Nataša Barbara Gračner, Emmi in Ali želita samo živeti svoje življenje, brez nekih ambicij, da bi spreminjala svet.

 Iz nemščine je prevajala Urška Brodar, iz srbščine Jernej Potočan. Scenografijo podpisuje Igor Vasiljev, kostumografijo Belinda Radulović, glasbo Drago Ivanuša.