Predstava ljubljanske Drame Ali: Strah ti poje dušo, nastala po Fassbinderjevem filmu Vsi drugi se imenujejo Ali, je na 53. Bitefu osvojila grand prix Mira Trailović in nagrado občinstva, časnik Politika pa je Horvata nagradil še za najboljšo režijo. Festivalski kipec in nagrado časnika sta danes režiserju izročila Medenica in novinarka kulturne redakcije Politike Borka Golubović Trebješanin.
Horvat se je zahvalil tako igralcem in ostali ekipi, brez katerih predstave po njegovih besedah ne bi bilo, ravnatelju ljubljanske Drame Igorju Samoborju pa za drznost, da si jo je upal postaviti v Železniški muzej, kar je pripomoglo k uresničitvi koncepta. Kot je dodal Samobor, Drama na Bitefu v zadnjih letih pogosto gostuje, kar po njegovi oceni potrjuje njihovo delo, saj gre še vedno za enega najpomembnejših festivalov na tem območju.
Da ena predstava na tem tekmovalnem festivalu prejme vse tri nagrade, pri katerih se izenači mnenje tako stroke kot kritikov in občinstva, je sicer po besedah Medenice redkost. Poleg tega je bila po njegovi oceni lani konkurenca velika.
Medenica je ob tej priložnosti napovedal tudi prihodnji, 54. festival, ki ga ponovno pripravljajo za september, če jim načrte ne bo prekrižala epidemija. Umetniški direktor upa, da se bo ta lahko zgodil v običajni obliki, saj ni naklonjen izvedbam predstav prek spleta. Po njegovem mnenju internet ne more prikazati atmosfere neke predstave. V primeru, da festivala ne bi mogli izvesti v enem delu, ker bi zaradi ukrepov v posamičnih državah gledališča odpovedala sodelovanje, pa razmišlja, da bi, če bi bilo to mogoče, manjkajoče predstave prikazali kasneje.
Za prihodnji festival so se po njegovih besedah izrisale teme, kot so ekološka kriza in globalno rušenje ekosistema, za kar ima glavno odgovornost naša vrsta homo sapiens, o kateri v svojih knjigah piše izraelski zgodovinar Yuval Noah Harari, položaj človeštva, ki z epidemijo koronavirusa ne more biti optimistično, in sodobni pogled na filozofska poimenovanja posthumanizem oziroma transhumanizem.
Kot je dejal Medenica, želijo pogledati na svet, v katerem človek morda ne bo več v središču, in na posthumanizem kot željo po boljši uravnoteženosti med človekom in drugimi vrstami na planetu.
Ker v procesu izbiranja vedno spremljajo slovenske predstave, saj ima slovensko gledališče po njegovih besedah tako glede načina razmišljanja kot glede igralcev in režije velik ugled v celotni regiji in je posledično zanimanje vedno veliko, so tokrat izbrali dve slovenski uprizoritvi. Prva je koprodukcija Drame, Mestnega gledališča ljubljanskega in Cankarjevega doma 2020, ki jo je po motivih besedil omenjenega zgodovinarja režiral Ivica Buljan. Po Buljanovih besedah v nekem političnem smislu govori o tem, kakšen je svet danes.
Druga slovenska predstava na festivalu pa bodo Pljuča, klasični dramski tekst britanskega avtorja Duncana Macmillana, ki ga je v Mali drami režiral Žiga Divjak. Odkrivati in predstaviti nova režiserska imena je po besedah Medenice eno od poslanstev Bitefa. Kot je povedal Divjak, se je v tej komorni predstavi ukvarjal z vprašanjem, kako si organizirati življenje v trenutnem svetu.