Enkratni scenski dogodek ob izidu knjige Mileta Koruna

V obliki enkratnega scenskega dogodka bodo predstavili knjigo velikana slovenske gledališke režije Mileta Koruna Končno poročilo o nekončanem Kralju Learu v ljubljanski Drami.

Na prireditvi bodo nastopili igralke in igralci ansambla MGL Jožica Avbelj, Viktorija Bencik, Ana Dolinar, Boris Ostan in Tjaša Železnik. Na odru se jim bo kot poseben gost pridružil tudi igralski kolega Jernej Šugman iz SNG Drama Ljubljana, interpret naslovne vloge v uprizoritvi, o kateri govori knjiga.

V nadaljevanju večera se bo z avtorjem knjige pogovarjal kritik Matej Bogataj, ki je vanjo prispeval spremno študijo.

O knjigi

Velikan slovenske gledališke režije Mile Korun se v knjigi Končno poročilo o nekončanem Kralju Learu v ljubljanski Drami spominja študijskega procesa ob režiji Shakespearovega Kralja Leara, ki ga je leta 2008 postavil na veliki oder SNG Drama Ljubljana. Pri tem izhaja iz svojih gledaliških dnevnikov, ki jih dopolni z naknadnimi »prilogami« in »zapisniki«, v katerih se pronicljivo loteva temeljnih problemov igre in režije.

»Poročilo v ožjem smislu se tiče predstave v ljubljanski Drami. Gre za slovito Shakespearovo tragedijo Kralj Lear, katere premiera je bila 4. oktobra 2008,« med drugim zapiše v uvodni Izjavi k svoji novi knjigi. »Podatek o premieri, ki nedvomno dokazuje uprizoritev predstave, je očitno v kontradikciji z naslovom. A le na videz. Predstava je bila sicer uprizorjena, vendar nekončana. V izogib kasnejšim zapletom in nesporazumom priznam takoj, da po moji, se pravi po režiserjevi krivdi. Ali volji. Ali zaslugi. Temeljni namen poročila je preiskava pobud, idej, postopkov, zablod in napak, ki so vzrok nekončanju predstave. Vzporedno s tem pa se raziskovanje širi še na splošne probleme igre in uprizarjanja. Ves čas v veri in upanju, da se bo prej ali slej približalo bistvu in resnici gledališča.«

Mile Korun (roj. 1928) je s svojim razkošnim opusom neizbrisno zaznamoval slovensko gledališče druge polovice 20. stoletja ter se v njem uveljavil kot vsestranski gledališki ustvarjalec: režiser, scenograf, kostumograf, dramaturg, avtor dramatizacij in profesor na ljubljanski AGRFT. Je prejemnik vseh najvidnejših gledaliških nagrad in priznanj tako v Sloveniji kot na širšem območju držav nekdanje Jugoslavije.

Iz spremne besede

Pred (za) nami je še en od režiserjevih zapisov ob in o uprizoritvi. Kakršni so zapiski, ki so pod naslovom Rojevanje predstave (Pohujšani Cankar) s podnaslovom Iz režijskega dnevnika izšli 1979. leta. Kakršni so njegovi režijski dnevniki ob uprizarjanju Cankarja, naslovljeni Režiser in Cankar iz 1997. leta, v katerih popisuje svojo fascinacijo z dramatikom in izzive, ki jim je izpostavljen režiser. Ali kakršna so njegova bolj sintetična razmišljanja o gledališču, o igri, o gledalcu in predstavi, o režiserju in igralcu in še o čem, kakor se glasi podnaslov knjige Biti z igro iz 2006. leta. Kakršni so bili ob posameznih uprizoritvah objavljeni odlomki iz dnevnikov v gledaliških listih ob posameznih predstavah. Gre za sistematično in nikakor ne sporadično pisanje in uporabo gradiva, ki nastaja ob režijah, vse od trenutka, ko se odloči za uprizoritev določenega besedila, in nič naključnega ni, da mu potem pogosto gledamo čez ramo, ko ureja in dopisuje v svoje zapise, ko že pospravlja svojo gledališko delavnico in se morda časovno že prekrivajoče z novim študijem in inkubacijo novega besedila ukvarja z zadnjo redakcijo besedila pred oddajo kot sklepnim dejanjem ukvarjanja s predstavo.

(Matej Bogataj: Iz kakšne snovi je predstava?)