Celotni izdatki države za kulturo na prebivalca so se leta 2020 v primerjavi z 2010 znižali za 17 evrov, vsak prebivalec pa je v povprečju porabil 18 evrov več kot pred desetletjem, so pred kulturnim praznikom sporočili z državnega statističnega urada.
Za delovanje knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, za koncertno, odrsko in filmsko produkcijo, spomenike in spominske hiše, kulturna praznovanja, subvencije umetnikom, za storitve radia, televizije in založništva je država leta 2020 skupno nekaj več kot 449 milijonov evrov, kar je znašalo en odstotek bruto domačega proizvoda (BDP).
Izdatki države, namenjeni kulturi, so se v zadnjem desetletju do leta 2016 nominalno zmanjševali, v zadnjih letih pa nekoliko povečevali, vendar delež izdatkov za kulturo glede na BDP kljub tej blagi rasti ostaja pri enem odstotku, so zapisali.
Kot so še navedli na statističnem uradu, je bil prispevek kulture, izražen kot delež dodane vrednosti v bruto domačem proizvodu, v preteklih desetih letih približno v sorazmerju z obsegom sredstev, ki jih je država namenila kulturi. V obdobju, ko so bili izdatki države 1,2 ali 1,3 odstotka, je bil tudi delež kulture v celotnem BDP 1,1 ali 1,2 odstotka.
V zadnjih letih, ko je delež javnih izdatkov za kulturo v deležu BDP manjši, temu sledi tudi manjši prispevek kulture v BDP.
V kulturnih dejavnostih v širšem pomenu je bilo konec novembra lani med vsemi delovno aktivnimi osebami v Sloveniji zaposlenih ali samozaposlenih 28.587 oseb. V primerjavi z decembrom 2020 se je to število povečalo za 48 oseb.
Med zaposlenimi in samozaposlenimi v kulturnih dejavnostih je bilo 15.889 oseb, ki so opravljale enega od 20 značilnih poklicev s področja kulture. Od tega je bilo 63 odstotkov teh oseb zaposlenih, 37 odstotkov pa samozaposlenih.
Skupno število oseb z omenjenimi poklici se je v zadnjih sedmih letih povečalo za 22 odstotkov, njihova sestava glede na zaposlitveni status pa se ni bistveno spremenila. Decembra 2014 je bilo zaposlenih 65 odstotkov, samozaposlenih pa 35 odstotkov oseb.