STA, 22. 11. 2022

Drugajanje s sodobno uprizoritveno umetnostjo za dijake v treh mestih

Festival Drugajanje, ki sta ga leta 2002 zasnovala mariborska II. gimnazija in ljubljanski zavod Bunker, bo letos potekal v treh mestih; poleg Maribora še na gimnazijah na Ptuju in v Novi Gorici. Ponovno prinaša sodobne uprizoritvene predstave in delavnice, ki nagovarjajo v prvi vrsti dijake, odprte pa so tudi za širše občinstvo.

Festival so na pobudo takratnega ravnatelja II. gimnazije Ivana Lorenčiča začeli s ciljem, da mladim približajo sodobno uprizoritveno umetnost.

"Želja je bila, da se na gimnaziji vzpostavi sodoben uprizoritveni program in ta cilj zasledujemo že 21. leto," je na novinarski konferenci v Mariboru povedala producentka festivala Alma Redžić Selimović iz Bunkerja.

Po njenih besedah ima Maribor danes več nevladnih organizacij na področju kulture, več festivalov, več mednarodnega programa in različnih gostovanj, pa tudi amfiteater II. gimnazije se je razvil v pomembno kulturno prizorišče, ki redno gosti različne ustvarjalce. "Mogoče je tudi zato naša ambicija, da bi ta uspešen model razširili še na druga mesta," je dejala.

Letos bodo festival poskusno izvedli na ptujski in novogoriški gimnaziji in če bo poskus uspešen, se nameravajo širiti še v druge kraje. "Imamo ambicije, da bi festival Drugajanje postal format, ki bi prišel v vsako slovensko mesto," je povedala producentka.

Obe omenjeni gimnaziji imata umetniške oddelke, zato je program tam nekoliko prilagojen. Festival se uradno začne v ponedeljek in bo trajal do 30. novembra, a se nekatere delavnice že izvajajo, v Mariboru danes delavnica Mali Weil, ki jo pripravljajo v sodelovanju z društvom Nagib.

Na programu so štiri predstave. To so avtorska predstava Under Construction slovenskega kolektiva Počemučka, gibalna predstava Reči, reči Jana Rozmana in Julie Keren Turbahn, delo v nastajanju Še neznano mladih slovenskih umetnikov All the chrildren ter plesna predstava Izgubljene pesmi, pod katero se podpisujejo Agate Bankava, Arturs Čukurs in Andrejs Jarovoj iz Latvije.

"To niso otroške ali mladinske predstave, ampak čisto regularne predstave za odrasle, mogoče izbrane z malenkost več občutljivosti, zato da nagovarjajo tudi mlajšo publiko," je povedala Alma Redžić Selimović.

Med cilji Drugajanja je namreč tudi decentralizacija kulturne ponudbe v državi in kakovostna kulturno umetniška vzgoja. Zaenkrat delajo z gimnazijami, v prihodnje pa bi radi festival razširili tudi na srednje strokovne in poklicne šole, za katere menijo, da prav tako potrebujejo takšne programe.

Ravnatelj II. gimnazije Maribor Marko Jagodič je pojasnil, da predstave festivala Drugajanje dajejo v okvir obveznih kulturnih vsebin. Letno si jih ogleda okoli 200 dijakov, kar pomeni, da so v 20 letih pripeljali na predstave že več tisoč mladih ljudi. "Želimo si kulturo približati vsem dijakom, ne le tistim, ki jih to zanima," je povedal.

Po njegovih besedah je odziv zelo dober, s tem da dijakom pred ogledom predstave omogočijo pripravo prek delavnic.

Ravnatelj Gimnazije Ptuj Boštjan Šeruga je vesel, da so lahko del Drugajanja, saj je na Ptuju manj sodobne uprizoritvene kulturne ponudbe kot na primer v Mariboru ali Ljubljani. "Zato je potreba po takšnih vsebinah zelo izrazita," je dejal.

Drugajanje