Sodobni francoski gledališki ustvarjalec Joel Pommerat sodi med najpomembnejše sodobne francoske dramatike in je najpogosteje opredeljen z oznako avtor-režiser, saj je njegovo dramsko ali točneje gledališko pisanje neločljivo povezano z režijsko izvedbo. Pisanje namreč nastaja sočasno z režijo.
V drami Ponovna združitev dveh Korej, ki jo je napisal leta 2013, nas sooča z ljubeznijo kot gonilno silo dramskega dogajanja skozi različne bolj ali manj zapletene situacije, porojene v vsakdanjem življenju. "Mislim, da je to tisto Pommeratovo delo, ki najlažje prodre na tuje odre in se najbolj izrazito ponuja v uprizarjanje drugim režiserjem," je na včerajšnji novinarski konferenci povedala umetniška direktorica mariborske Drame Diana Koloini.
"Gre za kolaž več prizorov, ki tematizirajo vprašanje ljubezni," je dodala. V tem smislu je naslov Ponovna združitev dveh Korej lahko zavajajoč, saj predstava po besedah umetniške direktorice ni povezana s politiko. "Razen toliko, kolikor Pommerat stavi na misel, da to, kar delamo drug drugemu osebno, vpliva tudi na to, kako svet deluje," je dodala.
Naslov po besedah dramaturga Vilija Ravnjaka velja razumeti kot metaforo za združevanje nezdružljivega. "Podvprašanje oziroma nadvprašanje uprizoritve je, kaj je ljubezen, kaj iščemo v ljubezni. Kot boste videli, so junaki nezadovoljni, ker ljubezni nimajo. Nezadovoljni pa so tudi takrat, ko ljubezen imajo. Torej kaj sploh hočemo?" je povedal.
Ljubezen, kot jo predstavlja Pommerat, je torej v prvi vrsti "egovski projekt". "Človekov jaz je v središču. Junaki so osredotočeni na lastno doživljanje, zanimajo se samo zase, za druge pa samo toliko, kolikor so ti objekt oziroma način za lastno zadovoljitev," je še povedal Ravnjak.
Prvo slovensko uprizoritev Ponovne združitve dveh Korej bo na oder postavil predstavnik mlade generacije režiserjev Andrej Jus, ki v SNG Maribor dela prvič. Kot je dejal, je kljub vrsti različnih prizorov v besedilu želel vzpostaviti enotno podstat. "Želel sem, da se začuti ta kolektiv ljudi, iz katerih vznikajo prizori," je povedal.
V originalu besedilo vsebuje 20 prizorov, v uprizoritvi so jih ohranili trinajst. "Za vsakega, ki smo ga morali dati ven, da predstava ne bi bila predolga, me je bolela duša," je povedal režiser. "Vsak prizor te posrka vase in želim si, da bi predstavo tako doživljali tudi gledalci," je dodal.
"Situacije, ki se v tekstu preigravajo, so lahko zelo mejne, včasih bizarne, a protagonisti v teh situacijah so večinoma navadni ljudje. Tudi če niso navadni ljudje, so napisani skrajno realistično, skrajno življenjsko, zato se je z njimi zlahka identificirati," je še povedal Jus.
Scenografinja je Urša Vidic, kostumografinja Sara Smrajc Žnidarčič, igrajo pa Eva Kraš, Mirjana Šajinović, Ana Urbanc, Irena Varga, Maša Žilavec, Ivica Knez, Bojan Maroševič, Nejc Ropret, Matija Stipanič in Vladimir Vlaškalić.