Vse od premiere, ki je bila v Mali drami v petek, 11. marca 2010, uprizoritev polni dvorane in navdušuje gledalce. Drama bo 200. predstavo Ko sem bil mrtev proslavila prav na 7. rojstni dan uprizoritve, v soboto, 11. marca, ob 20.00 v Mali drami.
Po številnih gostovanjih širom Slovenije in udeležbi na festivalu v zamejstvu (Mittelfest 2011 v Čedadu), predstavi v tekmovalnem programu Festivala Borštnikovo srečanje in sodelovanju na festivalih v Srbiji (16. Jugoslovanski gledališki festival v Užicu), Romuniji (18. Mednarodni gledališki festival v Sibiuu), Bosni in Hercegovini (51. Mednarodni gledališki festival Mess v Sarajevu) in na Hrvaškem (35. Dnevni satire v Zagrebu, 19. Mednarodni festival malih odrov Reka in Bok fest 2012 v Bjelovarju), je uprizoritev Ko sem bil mrtev hitro vzbudila dodatno zanimanje mednarodnega občinstva z udeležbo na 13. Ibero-ameriškem gledališkem festivalu v Bogoti 2012, kjer so jo svetovni gledališki kritiki proglasili za eno od šestih najzanimivejših festivalskih odkritij. Nato je predstava isto leto gostovala na 7. Festivalu mediteranskega gledališča Purgatorije Tivat 2012, leta 2013 v Teatru Metastasio Stabile della Toscana v Pratu, na festivalih Čas podob (evropska mreža uprizoritvenih umetnosti in umetnosti gibljivih slik) v Parizu in Prehodi 2013 (festival gledališč z evropskega vzhoda) v Metzu in tudi odprla 53. Festival Ohridsko poletje v Makedoniji. Leta 2014 je Drama s Ko sem bil mrtev prvič sodelovala na Mednarodnem gledališkem festivalu v Antalyi, novembra 2016 pa prvič gostovala v Berlinu: tri predstave v legendarnem Lubitschevem kinu Babylon so slavnostno zaznamovale odprtje slovenskega kulturnega centra. Uprizoritev je v letih 2013 in 2015 z velikim zanimanjem vabil v argentinsko Córdobo bienalni Mednarodni gledališki festival Mercosur, udeležba pa je bila obakrat prestavljena v prihodnost zaradi sodelovanja Drame na Borštnikovem srečanju.
Odličnost burleske Ko sem bil mrtev potrjujejo tudi številne domače in tuje gledališke nagrade. Jernej Šugman je prejel za vlogo Tašče Borštnikovo nagrado za igro (2010), nagrado Veljka Maričića za najboljšo moško vlogo (19. Mednarodni festival malih odrov Reka, 2012) in nagrado za igralsko bravuroznost (7. Festival mediteranskega gledališča Purgatorije Tivat 2012). Predstava je postala žlahtna komedija po izboru strokovne žirije Dnevov komedije 2011, Diego de Brea pa žlahtni režiser. Med osvojenimi nagradami so še posebno priznanje zlati smeh igralski ekipi za posrečeno prestavitev nemega filma na gledališki oder (35. Dnevi satire, 2011), nagrada revije Tmača art na 51. Mednarodnem gledališkem festivalu Mess, priznanje ardalion za avtentičen gledališki izraz na 16. Jugoslovanskem gledališkem festivalu in nagrada za najboljšo uprizoritev po izboru strokovne žirije na 7. Festivalu mediteranskega gledališča Purgatorije Tivat 2012.
O zgodbi predstave ter skoraj za vedno izgubljenem in v Sloveniji odkritem filmu Ko sem bil mrtev
Lubitscheva burleska Ko sem bil mrtev je zasnovana na motivu moža, ki napove svojo smrt, potem pa izgine in se ponovno pojavi z lažno identiteto. Junak (Alojz Svete) je lahkoživ bonvivan, ki se ob večerih rad izmuzne od doma in predaja šahiranju v radoživi moški družbi. Bolj kot ženo (Janez Škof) to moti njegovo taščo (Jernej Šugman), ki lepega dne (pravzaprav sredi noči) zaklene vrata, nesrečni mož pa mora prespati na neudobnem stopnišču. Naslednjega dne napove samomor in izgine. Namesto v smrt se odpravi v svobodo samskega življenja. Domnevna vdova žaluje, mož pa se tudi kmalu naveliča postopanja. V svoj nekdanji dom in k ženi, ki jo vendar ljubi, se vrne v vlogi služabnika. A tašča že najde novega ženina (Boris Mihalj) za užaloščeno hčer in ga tudi privede domov. Kaj vse bo napletel lažni služabnik, da osmeši snubca, ponovno osvoji ženo in se končno tudi znebi nadležne tašče? Poleg izvrstne neme igre in nostalgičnih filmskih mednapisov pomembno prispevajo k vznemirljivemu uprizoritvenemu duhu 20. let prejšnjega stoletja tudi v živo odigrana glasba pianista in skladatelja Jožeta Šaleja in kostumi Bjanke Adžić Ursulov.
Odkritje Lubitschevega izgubljenega flma Ko sem bil mrtev je bilo velik dosežek na novo ustanovljene Slovenske kinoteke, ki je z njim potrdila svoj profesionalni ugled tudi pred mednarodno filmsko javnostjo. Eden prvih filmov slovitega nemškega režiserja Ernsta Lubitscha (med njegovimi najslavnejšimi filmi je Ninočka z Greto Garbo iz leta 1939) je veljal za izgubljenega, samo nekaj zgodovinskih virov je pričalo, da je veliki avtor leta 1916 posnel uspešno komedijo o bonvivanu in v njej sam tudi igral glavno vlogo. Leta 1994 pa sta Silvan Furlan in Ljilijana Nedič v Goriškem muzeju v zapuščini zbiralca Štefana Štekarja našla dotlej pozabljene filmske kolute, ki so se znašli na Primorskem menda v času soške fronte. Med njimi sta identificirala malo mojstrovino iz obdobja nemega filma. Rekonstruirani film so prvič predstavili naslednje leto na filmskem festivalu v Pordenonu.