Seveda pride do trenutkov, ko se komu izbor ne zdi najboljši, a zato žiriji pravimo strokovna žirija in ji s tem nazivom poverimo zaupanje, da bodo odbrali najboljša besedila, ki se bodo nato bojevala za Grumovo nagrado. Grumova nagrada pa je že skoraj Parnas, kamor vstopajo samo največji. In tam ni več posvetnih skrbi za umetnika, le še ustvarjanje samo. To je teorija. V praksi so stvari (gotovo) videti drugače.

V resničnem življenju imajo dramatiki kaj malo možnosti, da bodo svoja (tudi nagrajena) besedila videli uprizorjena. Če bi kakšen sposoben ekonomist izračunal odstotke, bi bili porazni. Dramatiku ne ostane drugega, kot da se s tekstom pod pazduho poda na pot od gledališča do gledališča. Ali jih pošilja po elektronski pošti direktorjem vseh vrst. Nekateri avtorji imajo srečo v nesreči in so izobraženi tudi v tisto smer, da lahko svoja besedila (če že pride do uprizoritve) zrežirajo sami. In s tem, posledično, ustrežejo gledališčem v vsesplošni mrzlici varčevanja, ki lahko namesto dveh honorarjev izplačajo enega samega, malo višjega.

In poglej, poglej. Letošnja bera se je izkazala za zelo uspešno, še pred razglasitvijo zmagovalca. Kar dva (od štirih) teksta sta že bila uprizorjena. Pavla nad prepadom Andreja E. Skubica v Slovenskem mladinskem gledališču in besedilo Simone Semenič tisočdevetstoenainosemdeset v Gleju (in izvedbi študentov AGRFT). Na uprizoritve svojih dram bo moral počakati le še Vinko Möderndorfer, ki tekmuje z dvema: Evropa, ki je podnaslovljena kot drama s sporočilom, hudo blasfemična farsa, poetična burleska, težka evropska môra in še marsikaj, in Mali nočni kvartet (adagio molto cantabile) sta enakovredna konkurenca najprej Semeničevi in Skubicu, a tudi druga drugi.

Dan nominirancev bo poskrbel, da vse štiri nominirane drame dobijo primerno in enakovredno predstavitev. Deležne bodo bralne uprizoritve in okrogle mize, kjer bodo lahko tudi avtorji povedali kaj o nastajanju svojih besedil. Režijo bralnih uprizoritev sta prevzela režiserja Nina Rajić Kranjac in Milan Golob, debate bodo vodili Nika Arhar, Nika Leskovšek, Ksenija Repina Kramberger in Rok Andres. Vabljenih gostov in razpravljalcev je mnogo in prihajajo iz različnih poklicnih sfer, tako iz vrst gledaliških praktikov kot iz akademskih vod.

Morda je potrebno posebej predstaviti že prej omenjeno strokovno žirijo. Tudi zato, da bomo lahko na ulici odobravajoče pozdravili katerega od žirantov. To so: Matej Bogataj (predsednik), Darja Dominkuš, Marko Sosič, Vesna Jevnikar in Renata Vidič. Skoraj čudež pa je, da v časih, ko nam z vseh strani grozijo s skorajšnjo ukinitvijo vsega, kar nam je ljubo, Prešernovo gledališče Kranj s svojim izjemnim vodstvom in predanim kolektivom skrbi za obstoj Festivala. In konec koncev nizki proračuni niso edina skrb − brez osebnega angažmaja direktorice Mirjam Drnovšček in vodje umetniškega oddelka Marinke Poštrak bi bil Teden slovenske drame lahko že preteklost.

Povabljeni v Kranj! Pomladanski dnevi kar kličejo po izletu in budijo radovednost.


*Slavko Grum