Koreograf Edward Clug je svojo plesno kreacijo Stabat Mater ustvaril za münchenski balet gledališča Staatstheater am Gärtnerplatz julija 2013. Iz konteksta legendarne Pergolesijeve glasbene podlage iz leta 1736, ki je edinstvena zvočna upodobitev trpljenja božje matere Marije, je Clug želel v izvirno plesno govorico prenesti lastna doživetja Pergolesijeve sakralne (in v nekem globljem smislu tudi metafizične) mojstrovine. Čistost, preprostost in na nekaterih mestih nepričakovani vzkliki veselja so koreografa najprej nagovarjali k iskanju sodobnejše poante Pergolesijevega himnusa, ki se po Clugovem mnenju bolj kot k občutenju in tonskem slikanju bolečine nagiba k zvočni upodobitvi njene posledice – torej upanja. Prav upanje, ki preveva Pergolesijev Stabat Mater, pa je ustvarjalca osebno izzvalo k refleksiji vsakdana današnje ženske in sodobnega moškega. Kritičarka Susanne Ernst je v reviji Theatre To Go zapisala: "Delo ustvarja redkokje videno in doživeto atmosfero. Avtor slavi življenje in se dotakne vseh njegovih ravni, ki se prilegajo druga drugi, ne da bi pri tem vsiljeval neko določeno temo. Gre za ironičen, a vselej resen, privržen pogled na življenje z vsemi njegovimi drobnimi, čarobnimi zvijačami."

Le Sacre du Printemps v koreografiji Edwarda Cluga si je slovensko občinstvo ogledalo v predstavi Hommage à Stravinsky, umetniškemu poklonu Igorju Stravinskemu, s katerim je aprila 2012 mariborski Balet počastil 130-letnico skladateljevega rojstva, pri tem pa skozi novo koreografsko podobo približal estetiko njegovih glasbenih in baletnih del širši slovenski javnosti. Posvetitev pomladi pa prav letošnje leto slavi stoletnico premiere.

»Iniciacijo moje postavitve predstavlja izvirna plesna kreacija Nižinskega zaradi njene hermetične koreografije in 'moteče' naprednosti za tedanji čas; svojo interpretacijo Posvetitve pomladi zato doživljam tudi kot poklon Nižinskemu in njegovemu razvpitemu (ne)uspehu ob pariški premieri, ki je postala dinamični temelj razvoja modernega plesa v 20. stoletju,« pravi Edward Clug in dodaja: »Moja interpretacija Posvetitve pomladi ostaja na vsebinski ravni zvesta glasbeni strukturi in prvotnemu libretu, ki izhaja iz legende iz predkrščanskega (poganskega) časa v Rusiji. Legenda pripoveduje o ritualu žrtvovanja device, ki mora plesati do smrti v poklon pomladnemu božanstvu, da bi povečal rodovitnost zemlje. V ikonografskem smislu se predstava navezuje na etnografske simbole starodavne ruske legende: ženske z dolgimi pletenimi kitami in z rdečimi ličnicami ter moški z bradami – dva spolna simbola moškega in ženske, izolirana v sodoben čas in prostor, v katerem želim 'posvetiti' današnjo pomlad.«

Plešejo Evgenija Koškina, Catarina de Meneses, Branka  Popovici, Tetiana Svitlična, Mirjana Šrot, Asami Nakashima, Tijuana Križman-Hudernik, Jelena Colceriu, Ines Uroševič, Sytze Jan Luske, Matjaž Marin, Tiberiu Marta, Gaj Žmavc, Yuya Omaki, Filip Jurič, Sergiu Moga, Cristian Popovici in Alexandru Pilca.

Festival Le Temps d'Aimer la Dance se v svoji jubilejni 25. izdaji začne nocoj in traja do 20. septembra. Njegov umetniški direktor Thierry Malandain je pripravil bogat program, ki ga sestavljajo priznani ansambli in nekaj novih odkritij. Ob mariborskem Baletu bodo nastopili Anne Nguyen & Michel Schweizer, Bailando con Aylé, Ballet Junior de Genève (Švica) in CCN Malandain, Bilaka, Centre de Formation Professionnelle de Biarritz, Cie Hors Contexte, CNDC Angers – Robert Swinston, Compagnie Ariadone – Carlotta Ikeda, Compagnie de Danse l’Éventail, Compagnie Faizal Zeghoudi, Compagnie Gilles Baron, Compagnie Lionel Hoche, Compagnie Mouvements Perpétuels Salia Sanou (Burkina Faso), Compañia Nacional de Danza José Carlos Martinez (Španija), Elephant in the Black Box Company (Španija), Emanuel Gat Dance, Emmanuelle Vo-Dinh – Le Phare CCN du Havre, Ezpata Dantza, Kukai Dantza & Tanttaka Teatroa, La Tierce, Lauréats des Rencontres UPPA Danse, Le Microscope, Lauréats du Concours International Union Sportive, Lauréats du concours [Re]connaissance, Mizel Théret, Neopost Foofwa (Švica), Rojas y Rodríguez (Španija), Samir Calixto – Korzo productions (Nizozemska, Brazilija) ter Ultima Vez – Wim Vandekeybus (Belgija).
 
Povezava: Festival Le Temps d'Aimer la Dance