Ljubezensko zgodbo Williama Shakespeara je zdaj umetniški direktor mariborskega baleta v Radio and Juliet drzno soočil z epskimi razsežnostmi glasbe britanske alternativne rock skupine Radiohead ter nežno ljubezen postavil nasproti hladnemu mehaniziranemu sodobnemu svetu. Z mešanico glasbe in značilnega minimalističnega giba Clug stopnjuje občutja obupa, odtujenosti in osamljenosti ter s tem ustvarja atmosfero nasilja in vse hitrejšega minevanja časa, sporočajo iz SNG Maribor.

Balet Radio and Juliet je bil premierno izveden 23. aprila 2005 v Mariboru in se lahko pohvali z največjim številom gostovanj v zgodovini slovenskega baleta. Ob domačem občinstvu je očaral gledalce med drugim v Evropi, Braziliji, Izraelu, Južni Koreji, Kanadi, Kolumbiji, Rusiji, Ukrajini in ZDA.

"Radio and Juliet je ob Tangu še edina predstava, v kateri plešem. Zato jo doživljam nekako samoumevno, na poseben način. Po toliko letih se nisem distanciral od nje, niti takrat, ko sem jo postavil za druga gledališča," je Clug povedal v nedavnem pogovoru za časnik Večer.

Clug, ki se je rodil leta 1973 v romunskem mestu Beius, je v Maribor prišel leta 1991 kot baletnik. Leta 1996 ga je režiser Tomaž Pandur povabil k sodelovanju pri predstavi Babilon, kar je za Cluga pomenilo nov ustvarjalni izziv na področju koreografije, obenem pa se je razprlo tudi novo obdobje njegove umetniške potence.

Leta 1998 je ustvaril celovečerno baletno predstavo Tango, ki je postala prava uspešnica. Solistična točka iz tega baleta, imenovana kot Slepi tango (Blind Tango), je bila na 18. mednarodnem plesnem tekmovanju v Varni nagrajena kot najboljša sodobna koreografija v obdobju petih let, prejela pa je tudi posebno nagrado na najboljšo koreografijo na Mednarodnem tekmovanju sodobnega plesa v Nagoji in nagrado za najboljšo plesno predstavo, ki jo je Clugu leta 1999 podelilo Društvo baletnih umetnikov Slovenija.

"Tango je bil rojen na ulicah. To je zgodba o nas, ki nosimo tango v sebi," je o tej plesni predstavi povedal Clug. Čeprav se plesni koraki tanga pojavijo le občasno, prav ritmična neizpolnjenost in melanholično melodično hrepenenje ustvarjata pristno atmosfero, v kateri lahko tango popolnoma zaživi. Nepredvidljiv ulični ambient, ki je prostor navidezno naključnih srečevanj različnih ljudi, tako prevevajo predvsem občutki brezupnosti, seksualne nelagodnosti, moške neposrednosti in gospodovalnosti, dvojne morale ter vdanosti v usodo.